sreda, 21. december 2016

Drobna pesem za srečo





Danes se odpirajo vrata

Zato bodimo še posebej šegavi in igrivi

Globokoumni in veseli

Preženimo sence

Naj naš čolnič odplava daleč na odprto morje



Dvignimo megličasto kopreno

In se zazrimo v svoje srce

        TAM JE VSE –

ponedeljek, 19. december 2016

Odprto pismo bodočim samozaložnikom




Dragi bodoči samozaložnik,
letošnja kombinacija v znamenju akcijskega planeta Marsa in prebrisane opice v kitajskem horoskopu je bila kriva, da se je zasvital moj prvenec Svitanja.
Seveda sem imela pred izdajo veliko dilem in vprašanj.

Naj grem v to ali naj v kotu počakam, da me mine napad želje po nastopu na oder?
Še najlažje je knjigo napisati, ampak kako jo bom tržila, ko težko nastopam pred ljudmi?

Se s knjigo ne bom preveč razgalila?
A bo dovolj zanimanja zanjo?

Po pol leta obstoja mojih polžjih hišic na trgu lahko rečem, da mi ni čisto nič žal, da sem šla, kot sem zapisala v knjigi »do nazga«. Bilo je vredno. Deliti svojo zgodbo z občinstvom, poblisk v očeh, stisk roke ali izpoved o lastni zgodbi, JE NEPRECENLJIVO.
Zato vam kličem, bodoči samozaložniki, če vas kje kaj tišči, če bi vaša duša rada pela, potem GO FOR IT. Saj veste, kaj je napisal Neruda:

Počasi umira, kdor opusti načrt še preden ga poskusi izvesti,
kdor ne sprašuje o tistem, česar ne ve,
kdor ne odgovori, ko je vprašan o tistem, kar ve...
Seveda boste morali pisati na vse strani in prositi za termin predstavitev, peči pecivo in imeti pri sebi potujoči set kozarcev za vinček in sok.

Seveda bodo kdaj pozabili odgovoriti na vaš mail, ker ste neznano ime in jih boste morali prijazno opomniti nase.
Vredno je. Stopite iz teme, na svetlo!


nedelja, 11. december 2016

Šest stavkov, s katerimi bi začela svoj namišljeni roman



Otvoritev. Poznamo jo pri razstavah, pri šahu ….Pomeni odprtje vrat, ki so bila prej zaprta ali pa taktiko napredovanja pri šahu (kraljev gambit, škotski gambit, španska otvoritev itd.)



Razmišljam o otvoritvi v literaturi. O pomenu prvega stavka, ki zariše temelje knjige in brizgne sipino črnilo v bralca ter ga »zacumpra«.



Poigrala se bom z nekaj otvoritvami za svojo hipotetično knjigo:

 

1. So dnevi, ko bi se najraje pokril s kovtrom čez glavo in prešprical dan, ki ga je zate zapisala telegrafistka po nareku najvišje inteligence na prosojni papirus tvojega DNK z levosučnimi in desnosučnimi aminokislinami.



2. Če bi Jeff v tistem trenutku vedel, kako usodno se bodo njene zelene oči  z odtenkom vijolične zapičile v njegovo življenje, ji nikoli ne bi odstopil sedeža na natrpanem avtobusu, ki je poskakoval po luknjasti makadamski cesti na poti v izgubljeno kolumbijsko mesto Teyuna.



3. Martin bi lahko s pestjo riža, ki jo je imel v dlani, nahranil nekaj dečkov kuštravih las in lačnih  žametnih oči, ki so njegov prihod vedno pozdravili v upanju, da bo tisto malo riža za trenutek ublažilo kruljenje v njihovih želodčkih. So pač imeli nesrečo, da so se rodili v tem delu sveta, v tej črni Afriki, ki jo ropajo grabežljivi kremplji belih zavojevalcev in ječi v krvi bratomorne vojne.



4. Tibetanski menih Jigme Tsering je v tišini že tretji dan marljivo sestavljal peščeno mandalo. To leto je imela zanj še poseben pomen. Vedel je, da jo bo, ko bo končana, z zamahom roke podrl in pesek stresel v bližnjo reko. Njena energija pa bo ostala zapisana v vesolju in ga za zmeraj povezala z Najvišjim.



5. V osi smrti je bilo že vse zabeleženo, da bosta Žan in Mateja, ki so jima polet z balonom podarili otroci za njuno trideseto obletnico poroke, v košari balona zasedla razdelek, ki ga bo najprej zajel požar.



6. Ker se je Adit prijavil za čistilca na internetu, je po ves dan pregledoval in brisal grozovite prizore otroške pornografije, sodomije, izživljanja islamistov nad ženskami … Ko je zvečer odprl hladilnik, mu ni bilo do ničesar, ker so mu v glavi odzvanjale sprevržene slike najnižje bede človeštva.

petek, 9. december 2016

Čarobni predbožični čas


Skrivnost dvanajstih svetih noči (Franc Božjak)
Čas od 24. decembra do 6. januarja predstavlja nekakšno novo rojstvo, preporod človeka, človeštva, ki v nas aktivira občutke miru, ljubezni, darežljivosti.
V dvanajstih svetih nočeh se z Neba na Zemljo spušča veliko darov v obliki moči, ki oplajajo zemljo (mineralni svet, rastline, živali in človeka. Poimenovali bi jih lahko kar moči skupinskih jazov, pravzorcev in idej, ki plemenitijo Zemljo in omogočajo človeku združevanje sil Zemlje in Neba.
V teh nočeh si lahko učinkovito izboljšamo fizično-energetsko zdravje, se telesno in energetsko obnovimo, sestavimo, okrepimo in očistimo od glave do stopal.

Vsak večer poskrbimo za ustrezno harmonično ali blagodejno »terapijo« v obliki čajev, tinktur, masaž, bachovih kapljic, homeopatije, meditacije, molitve.
 
Advent
Advent pomeni prihod. Adventni venček izvira iz predkrščanskih časov, v svojih ritualih naj bi ga uporabljali že stari Kelti v Nemčiji in Skandinaviji. Keltska plemena so častila ritme narave, osrednje mesto čaščenja pa je zavzemalo sonce. Ob zimskem solsticiju, ko je dan najkrajši, so Kelti molili, da bi se sonce vrnilo, zagotovilo toploto in prihod novega življenja v naravo. Osrednje mesto v njihovih ritualih je zavzemal venček življenja, narejen iz zimzelenih rastlin. Ta naj bi simboliziral neskončni krog življenja in vrtenje letnih časov. Zimzelena rastlina je predstavljala moč zemlje, da preživi temo zime, sveča, ki so jo prižgali, pa je v temo prinašala svetlobo in novo življenje

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

 

sreda, 7. december 2016

Povzdigni svoj glas, človek


Ne mi rečt, da protesti ne zaležejo. Pasivci bodo rekli, da itak nič ne zaleže proti velikim. Bodimo tiho in počakajmo, da bo ta hudo mimo.
Pa ni res, veliko zmago so si izborili Siouxi v Severni Dakoti ob podpori drugih staroselcev, naravovarstvenikov in aktivistov. Zbor inženircev ameriške vojske, ki vodi postopek gradnje spornega naftovoda Dakota Access, je sporočil, da bodo začeli iskati novo pot naftovoda, s katero bi se izognili vrtanju predora pod reko Misuri blizu indijanskega rezervata
Zmagali so, ker so se uprli, ker so kričali, ker so vztrajali in ker so se borili za dobro stvar: vir pitne vode in sveto zemljo z grobišči. Tako je to, ko vržeš kamenček v vodo se okoli njega začnejo širiti valovi. Z delitvijo po Facebooku in na prireditvah v podporo, kot pri nas na Walfdorski šoli. Lahko si ZA, PROTI ali pa NEOPREDELJEN. To skupino Ne vem-jevcev imam najraje. Od vseh možnosti 50 odtenkov sive ne izberejo nobene možnosti, ker je tako najbolj sigurno in udobno.

sreda, 30. november 2016

Obisk rodnega kraja grosupeljskega firerja







Karmična diagnostika me pripelje prvič v ta kraj. Imam čas pohajkovati uro in pol in grem proti soncu. Pot me pripelje do zanimive cerkvice na hribčku, kjer je umetnik naivec upodobil Jezusa z velikimi dlanmi (malo spominja na Matijo Gubca).

Ljudje so zgovorni in veselo rolajo svoje široke samoglasnike. Zagledam lepo zgradbo –knjižnico, pred katero je kamnit kip žabjega kralja. Rečem si, mogoče, se bo pa spremenil v princa in se mi bo izpolnila želja. Stopim skozi vrata knjižnice in vprašam, če bi lahko tam imela predstavitev Svitanj. Direktorica je na sestanku (seveda, bogov ne moreš takole zmotiti brez najave) in dobim e-mail naslov, na katerega naj napišem svojo ponudbo. Bomo vidli, če bo 24. november, ki je zame najbolj karizmatičen datum, prinesel kaj sreče.

Ko se vračam v Brezje, malo pomeditiram. Zaznam sliko, kako terapevtka potaplja Geo v vodo, kot neke vrste krst, …čudno .Potem si še malo zapojem, da prečistim grleno čakro in jo mahneva nazaj v prestolnico po simpatično ovinkasti stari cesti.

Trubarjeva hiša literature – drugič

No, spet sem pri Trubarju, tokrat poslušam predstavitev literarnega društva navdih. So pravi mojstri in mojstrice besede. Pišejo na iztočnice, kot so: Novemu življenju naproti, Lepi sadež svetlobe, Odpihnila sem ti črne oblake s čela, da sije modro.
Potem pa vsak napiše čisto svojo zgodbo. Drugačno, inovativno.
Preberem, da sta zbornik financirali Mestna občina in Javni sklad za knjigo. Koliko truda so morali vložiti, da so v teh težkih časih iztržili denar iz na splošno praznih malh za kulturo. To je praznik za mojo »kulturno« čakro, ki zažari sredi prsnega koša.

Še duša zapoje tole pesem:

Dežela začetka
na trti visijo še neizrečene besede
čakajo na ubeseditev kot neveste na pomlad

Držimo se za roke
v divji ekstazi porajanja
smo sestre in brati, ljubimci in svati

Če se ne bi rodil
bi te morala izsanjati
in sanjati tisočkrat tisoč
da mi kot kresnica ne ugasneš v dlani