Pika Nogavička v meni

Včeraj dobim ponudbo, da Svitanja pripeljem tudi v dom starejših v Cerknici. Kot se mi je pred predstavitvijo v Novi Gorici utrnila zamisel, da nastopim z rdečim noskom, se mi je tokrat prikazala oranžna nagajiva glavica Pike Nogavičke. Pika še danes pooseblja sanje vsakega otroka, da bi bil močan, neodvisen in da z njim ne bi manipulirali.

Saj se res včasih počutim kot ona. Sem samosvoja, mislim s svojo glavo, ne maram avtoritet, spoštujem drugačnost in sem še vedno zelo radovedna. Vidim vsak oblak, ob dobri glasbi začnem plesati, se še vedno glasno smejim, v puštevanki (poštekanki)I sem pa še vedno povprečna.

Slovenci smo dobili tudi posodobljen prevod Nade Grošelj o tej mali navihanki. Po svoje se je lotila besednih iger, nekatere pa pobrala iz gledališke priredbe Andreja Rozmana (poštekanka za poštevanko). Iz besede spunk, prej prevedene kot stranh, je nastal splunk (ki ohranja zvočne razsežnosti izvirnika), kroglice pregelk pa so zdaj tablete vrvrti in tako je nastal tudi nov verz: Ljubi dragi vrvrti, nikdar nočem zrastati. In seveda Pika ne hodi več zadenjski, temveč ritensko, pije kakav in ne čokolade, ni raziskovalka, temveč iskarka.

Piko so v nekem predavanju postaviti tudi kot glavno junakinjo razmišljanja o beguncih, ker pooseblja pravico biti drugačen in samosvoj. Seveda pa bom spet pristavila svoj filozofski lonček, da je srednja pot prilagajanja najboljša.

Slike spodaj: Pika Nogavička, njena igralka danes in Darja Nogavička

Pesnik je pisatelju napoti

 

Je izjavil Feri Lainšček Vesni Milek v oddaji Od blizu. Postavila bom še drznejšo trditev, da je pesnik človeku kot takemu na poti. Bom ilustrirala s primerom. Predstavitev mojih potopisov me je pripeljala v Ilirsko Bistrico. V knjižnico MS. Sem šla takoj pogledat, kaj stoji za to kratico. In ugotovim, da gre za Makso Samsa, žensko, pesnico, zaljubljeno v Srečka Kosovela, ki je 1974 storila smrt, ko je hotela prečiti okoliški potok. Na Wikipediji piše, da je bila nekoliko zasanjana, vprašanje katero misel ali stih je imela v glavi, ko jo je ponesel tok, podobno kot Prešernovo Uršiko zalo. Domačini so mi znali povedati, da je bila ta Maksa bolj čudaška, vedno v škornjih in precej možata. Kakor koli obračamo, morda je bila slaba plavalka ali pa premalo pozorna na pasti materialnega sveta in je šla. Podobno kot Matija Čop, ki je znal 19 jezikov, namesto, da bi se namesto enega naučil plavati? Pesniki, oziroma umetniki na splošno so pogosto nefunkcionalni v vsakdanjem življenju.

No, da nadaljujem s Ferijem, ki je moj priljubljen pesnik in pisatelj pa še tako lepe jasne modre oči ima … Je navdušen Jungovec in govori o sinhroniciteti dogodkov. Ta je namreč na podlagi opažanj ponavljajočih se pojavov vzajemnih dogodkov opazil, da določena psihična situacija v zunanjem svetu izzove določen dogodek ali situacijo, ki jo ne moremo poimenovati "naključje", saj je v preočitni povezanosti s psihično situacijo posameznika. Takih naključij sem imela v življenju že kar nekaj. Že tole, da sem istega dne poslušala pesnika Lainščka, izvedela, da obstaja pesnica z imenom Maksa Samsa, ki je neverjetno podobna moji stari mami (je tudi bila čudaška, samo ne pesnica), in da sem tudi sama predstavila svojo pesniško zbirko Črne in bele ptice. Čudna 3 naključja, a ne?

Lepljivi človeški odnosi - nadaljevanje

Joj, v kakšnih norih časih živimo!

Hrvat Saša Pavlič se je s križem na hrbtu peš podal na pot iz hrvaške Reke v prestolnico Zagreb. S tem želi opozoriti, da vlada državni denar zapravlja za nepotrebna vojaška letala, medtem ko bolni otroci zaradi pomanjkanja proračuna nimajo dostopa do ustreznega zdravljenja.

Naša vlada pa na primer denar troši za pregrešno drago maketo za promocijo drugega tira. Naši zlati košarkarji so razočarani nad ignoranco Mira Cerarja, ki jim en mesec ni odgovoril na pismo o neizpolnjenih obljubah glede povečanja bedne nagrade 4.000 EUR na posameznika. Srbi so svoje drugouvrščene košarkaše nagradili s 22.000 EUR, Španci pa svoje tretjeuvrščene s 30.000 Eur??!!

V Kolpi sta v zadnjih dneh utonila dva ilegalna begunca. Si predstavljate, kako si želiš v svobodo, čeprav ne znaš prav dobro plavati. Včerajšnji film tedna dobrodošli na Norveškem je lepo karikirano predstavil azilno politiko. Ko nekje in the middle of nowhere nek Norvežan postavi »hotel« za begunce, se začnejo razprtije, kdo bo s kom spal v sobi. Kristjan in musliman, ne. Dva muslimana ne, ker je en sunit, drugi šiit. Ko končno najde dva šiita, je en moški, drugi ženska, kar spet ne gre. En begunec hoče bife, drugima dvema je najpomembnejši playstation. Ko knjižničarka, ki poučuje norveščino, vpraša begunko, naj pove kaj slikovitega o sebi, ji ta pove, da je bila sedemkrat posiljena… Ilegalni črni priseljenec Ahmedi po vezah dobi diagnozo izgorelosti in posttravmatskega stresa in prebegne na Švedsko, ki je po besedah glavnega protagonista prijazna dežela »zajebanih« ljudi.

Na najvišji ravni se odvija kruta partija Vojne zvezd (velesil). Ameriški predsednik Trump je pred tem po Twitterju opozoril Rusijo, naj se pripravi na to, da bodo ZDA izvedle napad na Sirijo. Moskva odgovarja, da bi bil ameriški napad lahko le pretveza za brisanje sledi "provokacije".

"Rusija napoveduje, da bo sestrelila vsako raketo, ki bo usmerjena na Sirijo. Pripravi se, Rusija, ker rakete bodo prišle, prijazne, nove in pametne. Ne bi smela biti partner z živaljo, ki s plinom ubija lasten narod in pri tem uživa," je zapisal Trump.

Da ni vsa ta dekadenca delo tistih kuščarjev oz. plazilcev, ki živijo v središču Zemlje in usmerjajo razvoj nas, Zemljanov? Ali pa je to samostojen razvoj degeneracije sistema proti kaosu?