Turistični človek: okomotan z nahrbtnikom ali
ročno prtljago, s tevicami ali teniskami na nogah, fotoaparatom okrog glave in opasan s torbico
banana… V roki obvezen zemljevid mesta in radovedno ogledovanje naokrog. Na
metroju stalno strmi na napis s posnetki postaj in šteje, kdaj bo izstopil. Si
predstavljamo, a ne?
Kaj nas žene, da se izvržemo iz prijetnega
domačega kavča in se poženemo v svet? Mene žene predvsem želja po spoznavanju
drugačnih kultur in novih doživetjih. Hodiš in kar naenkrat doživiš déja vu, ob
balkonu, na trgu, ob melodiji kitarista na vogalu, vonju, ki prihaja iz
kuhinje. Pri meni naredi samo BANG in potem dobim kurjo polt. Ali če ponazorim
s prizorom iz filma Avatar, povežeš se s kito osebnosti mesta in dežele in si
rečeš: I see you.
Še en motiv za lazenje po neznanih krajih je
»stezosledstvo«, kar pomeni imeti oči na pecljih, opazovati, kaj delajo
domačini, stalno imeti pozornost na višku, da se orientiraš, ker samo malo
zaviješ okrog vogala in že pozabiš od kod si prišel. Pri sodobnem človeku so ti
čuti kar precej zaspali, ker jih ne potrebuje več. Itak večino časa bulji v
svoj telefonski ekran in potrebuje samo še palec in kazalec za pomikanje po
njem. Za orientacijo ima Googla Maps, kaj hočeš še lepšega. Telefoni so v se
bolj pametni, mi pa vse bolj butasti in zaspani!
Lizbona, junaška zgodovina Portugalcev, DNK
naroda
Najprej nekaj o spomenikih, ki kažejo, kaj je
narodu svetega in kakšen je DNK posameznega naroda. Seveda so najprej junaški
kipi osvoboditeljev na konjih. Portugalski kralji so bili Alfonsi, Joaoi,
Henriki, Filipi…
Kip kralja Josea I na Praça de commerciao
Nato pridejo slavni osvajalci novih svetov,
in sicer Bartolomej Diaz, Ferdinand Magellan in Vasco da Gama
Kip pisatelja F. Pessoe
In nenazadnje veliki kulturniki, kot so
Francisco Pessoa in Luis de Camoes.
Blagor takemu narodu, ki ima za seboj tako
imenitno starodavno zgodovino! A mislite, da sodobnemu Portugalcu to kaj
pomeni? Težko odgovorim, ker se nisem pogovarjala z nobenim od njih. Zagotovo
se takšna zgodovina zapiše v kolektivno nezavedno in potem deluje iz podzavesti
v odnosu do drugih narodov (npr. do
Špancev, ki se do Portugalcev čutijo kot nekaj višjega, podobno kot odnos
Hrvati in Slovenci).
Logistika po Lizboni
Prva ugotovitev je, da letala letijo precej
nizko nad mestom zaradi geografske lege letališča. Veliki ptiči vsake 3 minute
zarohnijo nad ulicami in z Janom se hecava, kaj bi bilo, če bi se ta velik ptič
pokakal.
Druga točka: metro. Zelo dobra mreža linij,
označenih po barvah: rdeča, modra, zelena, rumena. Imam samo eno pripombo:
zakaj pisati imena linij v portugalščini (azul, vermelho), če tujci ne znamo
portugalsko?!
Tretja točka: tramway. Odlično prevozno
sredstvo, ki sicer malo cuka in poskakuje, a daje vtis kot da smo v San
Franciscu (Lisboa leži na sedmih gričih). Vsekakor se je treba peljati z
znamenitim tramvajem. 28, čeprav je zeloooo dolga čakalna vrsta, kot sicer
povsod za lizbonske znamenitosti.
Četrta in peta točka: razvejana mreža busov
in vlakov. Vlak te za 5 € pripelje do 12 km oddaljene Sintre in nazaj ali do približno enako oddaljenega letovišča
Cascais.
Zgodbe ljudi na metroju
·
Kot
povsod me najbolj zanimajo ljudje in njihove zgodbe, ki si jih seveda tudi sama
izmišljujem.
- Preseneti me videz ženske, stare med 30 in 40 leti. Na glavi ima trak z veliko rdečo mašnjo z belimi pikami in rdeče vroče hlačke. Stil Marlyn Monroe, samo malo manj mikavna in seksi. S partnerjem (siv kot miš, brez posebnosti) gresta sigurno na večerno zabavo?
- · Še en par se očitno odpravlja na žurko. Tokrat velika, lepa dolgolasa črnka z dolgimi nohti in trepalnicami, oblečena v roza hlače polne volančkov (jaz jih ne bi oblekla niti za noč čarovnic). Pretirano naličena. Pogovarja se s pol manjšo Portugalko, z enako dolgimi trepalnicami. Vprašam Jana kakšnega spola misli, da je Črnka. Odgovori, da danes nikoli ne veš (brez pregleda mednožja, kot je nekoč ugotovil naš poslanec).
- · Dva popotnika (z gojzarji na nogah), mlajši moški in ženska. Moški mi zgleda kot kakšen Viking, ima odločno našobljen žnabelj in drži roko na stegnu deklice, kot da bi govoril: »Ti si moja last, jast sem tvoj gospodar«. Deklici to kar paše, ker nič ne protestira.
·
Na
splošno skoraj ni človeka, ki ne bi zagreto gledal v svoj mobi. Pa pride gor
starejši striček, bolj stil klošarja, v rokah ima veliko vrečo, polno krame. Si
mislim: ti pa ja ne boš ven privlekel
pametnega telefona. Res ga ne, ampak privleče kovinski mehanizem za vrata, po
katerem podobno kot po telefonu klika in gleda, če zaskočke delajo. Z Janom
planeva v smeh. Ti striček si še edini pravi »analogni« tip tukaj med nami!
