O našem notranjem otroku

Ljudje imamo različno otroštvo, nekateri se čutijo ljubljeni in sprejeti že od malega, drugi smo imeli težje otroštvo in smo si morali šele kasneje v življenju nadomestiti ta manko ljubezni. V Svitanjih sem že pisala, da sem rano mladost preživljala v Stari Ljubljani pri čudaški in hladni stari mami in sicer čustveno toplem dedku, ki pa ni imel kaj dosti besede pri mojem čuvanju.

Zadnjič sem na poti do Francoskega inštituta zagledala odprto okno na Bregu 16, kjer sem doživljala to svojo otroštvo. Zagotovo je stanovanje spremenjeno, a me je kar poneslo v spomine, kako rada bi bila muha, ki bi poletela noter in si ogledala prostore. Žalostni spomini zbledijo, melanholija pa ostane, ostane tudi neka nepojasnjena želja, da bi spet malo podrezala v to nevralgično točko. Podobno kot žuželke privablja svetloba.

Ta moj ranjeni notranji otrok pa ni ostal brez pomoči. Pri jogi ga večkrat zdravimo z meditacijo na notranjega otroka. Glas nas popelje v preteklost, dokler nam seže spomin. Predstavljamo si sebe kot majhnega otroka in prisluhnemo njegovi zgodbo. Potem ga potolažimo in mu zagotovimo, da ga nikoli več ne bomo zapustili. Za nazaj ga moramo prepričati, da je bil vedno ljubljen in sprejet. Tečejo solze, a dobro dé. Tako se ljubeče osvobajamo preteklosti. Včeraj sem med meditacijo prvič dobila darilo od mene-deklice, in sicer slikico, ki mi jo je narisala, na kateri se majhna in velika deklica držita za roko in letita v nebo … Hvala, Igor za to lepo meditacijo, ki si jo tako čustveno posnel!

Kaj pa o zdravljenju notranjega otroka pravi ameriška predavateljica, psihologinja in mentorica za osebno rast Bethany Webster?

»V sebi imamo moč, da zapolnimo notranje razpoke, ki so nam jih povzročile nezadovoljene čustvene potrebe v otroštvu. Ko se povežemo s svojim notranjim otrokom z namenom, da ozdravimo njegove rane, lahko znova prebudimo svojo življenjsko energijo in občutek notranje varnosti.

Vsi nosimo v sebi potrebo, da bi bili oboževani, ljubljeni, potolaženi, negovani in spoštovani v svoji edinstvenosti. Ko svojemu notranjemu otroku pomagamo, da začuti te občutke, smo priča vstopu sveže energije in vitalnosti v vsa področja našega življenja, saj se osvobajamo sramu ter sidramo v dobroti in hvaležnosti. To nas dvigne na novo raven zaupanja, lahkotnosti in radosti. Naš notranji otrok se počuti dovolj varno, da lahko izrazi svojo resnično naravo«.

Dajmo, dragi moji, vzemimo si čas in najdimo tega otroka v sebi, zaplešimo, igrajmo se, skačimo po lužah, smejmo se do onemoglosti … Še prekmalu bo otrok v nas odrasel!

Ustreli se v nogo namesto v glavo

To je izjavil naš poročevalec Braneta Kastelica iz Anglije ob zdrahah glede največje globalne ločitve brexita. Zelo slikovito izražanje za situacijo, ko se moraš odločiti med dvema slabima opcijama.
Bom poskusila parafrazirati še jezično sodnico pri oddaji Zvezde plešejo Niko Ambrožič-Urbas, ki bi o tej ločitvi morda izjavila: »To je tako kot da bi se kresnica na steroidih hotela ločiti od kačjega pastirja, vmes pa zaplesati še zadnji dunajski valček, oh, kako seksi«.

Ste videli, kako se tradicionalno hladni Angleži v parlamentu razburijo v svojih razpravah? Pri glasovanju o odcepitvi so bili malo preveč zagledani v svojo kolonialno veličino, zdaj bo pa treba pojesti grenko pilulo ločitve, ki jih bo očitno drago stalo. Smisel Evrope je ravno prost pretok blaga, storitev, kapitala in ljudi. Z vsemi evropskimi institucijami bo treba skleniti nove sporazume, določiti carine in nova pravila igre. Kolega, ki je delal na Britanski šoli, pravi, da se jim že tresejo hlače, ker ne vejo pri čem so. 
Britanski poslanci so zavrnili vseh osem alternativnih možnosti glede izhoda Združenega kraljestva iz Evropske unije. Med drugim so glasovali o možnosti brexita brez dogovora, o obstanku v enotnem trgu in o možnosti referenduma o ločitvenem sporazuma.What a bloody mess!

Sprejeta direktiva o avtorskih pravicah v digitalnem svetu

No, pa jo imamo tole slavno direktivo. Po 2 letih usklajevanja so jo spacali. S tem so razveselili ustvarjalce, najglasnejši nasprotniki direktive pa so današnji dan označili za katastrofo. Direktiva je del reforme avtorskega prava v EU, ki bi bila prilagojena digitalni dobi, v kateri glavni dostop do ustvarjalnega dela in novinarskih člankov predstavljajo ponudniki, ki omogočajo pretakanje glasbe s spleta, platforme z videom na zahtevo, agregatorji novic in plaftorme, ki uporabnikom spleta omogočajo nalaganje vsebin.

Pri spornih členih so med drugim opozarjali, da bodo v vsakem primeru spletni giganti še vedno zaslužkarji, saj imajo trenutno edini na voljo sisteme za filtriranje, ki jih bodo prodajali drugim manjšim podjetjem, prizadetim v okviru direktive.

Osebno vidim sprejetje te direktive kot omejevanje vsebin, saj je bil internet najbolj demokratični medij, ki je vsem enako omogočal dostop do digitalnih vsebin. Tako smo lahko prihajali do najnovejših filmov in do glasbe na Youtubu. Na tehtnico daš na eni strani dostopnost do dobrine na drugi strani pa denar. Zmagal je denar!

Tanja Fajon je sprejetje direktive označila za „gnilo zmaga kolektivnih organizacij & velike glasbene industrije nad malimi imetniki avtorskih pravic«.

Romana Tomc pa je izjavila: Zaščita avtorskih pravic je nujna, a brez tveganja omejitve svobode interneta. Pomisleki pri uporabnikih niso bili v celoti odpravljeni. Predvolilni čas ni primeren za odločitve, ki vzbujajo tako velike dvome«.

Tipanka in srčanka

Človek ima 5 čutil: vid, sluh, voh, okus in tip. Možgani pa potem dekodirajo informacije, ki jih dobimo prek njih. Zamislimo si, da osamimo tip, kot npr. pri slepih ljudeh, in da vse informacije dobimo prek tipa. Z rokami drsimo prek predmetov in zaznavamo grobo/gladko, mehko/trdo, izbočeno/vbočeno, napeto/nagubano, okroglo/oglato itd.

Z dlanmi bi drsela po tvoji koži in zaznavala pokrajine tvojega telesa. Poznala bi vse doline in izbokline, vse žile in razpoke, vse informacije in kažipote tvojega telesa, da se ne izgubim na njih…

Zamislimo, da izključimo vid. Sedaj je v modi večerja v temi, kjer strežejo slepi natakarji. Osredotočiti se moraš na sluh, okus, voh in tip. Pozoren  moraš biti na glas svojega prijatelja, njegovo barvo glasu, na dviganje in padanje melodike, na njegovo dihanje, presledke, ga začutiti brez slikovne informacije. Potem se moraš posvetiti vonju in okusu hrane. Kako tole diši, je sladko ali grenko, trpko ali pekoče, voljno pod zobmi ali vlaknato?

Če te ne bi nikoli videla, bi si ustvarila lastno podobo o tebi. Bila bi brez omejitev, kot slikar bi te narisala kot sanjsko podobo. Smo absolutni vladarji svojih predstav.

Šesto čutilo je SRCE. Zamislite si, da izključite vsa zgornja čutila in da dojemate svet in ljudi samo prek tega kanala.

Odlomek iz meni tako drage knjige Pokrpajmo žive:

»Kaj je to srce, od česa je trepetalo, zastajalo, padalo v hlače, od česa je bilo peresno lahko ali svinčeno težko, od česa je pelo in drhtelo – od ljubezni – kaj se je v njem, v tej črni skrinjici telesa precejalo, zapisovalo, shranjevalo, tega pravzaprav ne ve nihče, samo gibljiva podoba ultrazvoka bi lahko podala njegov odsev, pokazala veselje, ki širi, in žalost, ki stiska…«

Ljubezen in boga začutiš samo v srcu. Srce razgališ samo najbližjim, ki jim brezmejno zaupaš. Kajti takrat stojiš gol in ranljiv pred njim, predan njihovi milosti. Daj bog, da izbereš prave!

Vse srčne dogodke spravljam v mapo srca. V njej je že lepo število prekrasnih doživetij. Nekoč je bil hrib, na hribu je bila cerkvica, na ta hrib sta romali dve sestrski duši. In zgodila se je milost v vijoličasti barvi, ki je preplavila najini avri …

Zakaj sem rada ženska?

Da se lahko do ekstaze opijam z zvezdami

Da lahko rajam z gozdnimi vilami

Da lahko letim s pticami pod nebesni svod

Da se lahko zagrnem v pajčolanasto tančico

Da lahko molčim in vsem odgovorim

Da si lahko češem dolge lase

Da mi beli labodi jejo iz roke

Da naberem polno naročje spomladanskega cvetja

Da v dlaneh držim semena, ki bodo skalila

Da se po nebu vozim z zlato kočijo

Da lahko jokam, ne da bi mi bilo nerodno kot moškim

Da lahko rojevam otroke

Da sem lahko pesnica, mati, sestra in žena

Da bom v naslednjem življenju moški,

zaljubljen v ženske.