V Dresdnu so proglasili, da imajo najgršo božično smreko v Nemčiji. Opa, kako si človek upaš vzeti pravico, da za novoletno okrasje posekaš odraslo smreko, ki je desetletja rastla, živela, dajala zavetje mimoidočim in v vrhuncu svojega obstoja pristala med asfaltom in betonom?? In kako si potem upaš toisto smreko proglasiti za grdo oz. najgršo. Je drevo sploh lahko grdo, je človek lahko grd, je invalid s telesno okvaro lahko grd?
In potem narod strmi v novolete lučke (v LJ jih je kar 60 km!), pri čemer moramo pa mi gospodinjstva in industrija po novem plačevati omrežnino in šparati kdaj bomo prali in likali?! Mesta tekmujejo, katero bo imelo najlepše okrašeno mesto. Raje kot v novoletne lučke se zazrimo v iskrene otroške oči, v oči starejšega para, ki komaj preživi s svojo penzijo, jima pa v očeh še vedno žari ljubezen in naklonjenost. Zvečer se bosta pogrela ob domačem čaju in piškotih, premožnejši pa naj se sladkajo s kuhanim vinom po 3,50 € in na bogatih poslovnih večerjah.
Mi, bolj duhovni ljudje pa se obrnimo vase, najdimo notranjo luč v sebi in se pripravimo za praznovanje ponovnega rojstva sonca 21. decembra na dan zimskega solsticija. Prižgimo kres, ogenj v peči, svečko … In če imate ob sebi kakšnega enako mislečega, ste pa lahko sploh srečni in hvaležni.
Pet let po uničujočem požaru se odpira prenovljen biser gotske arhitekture Notre Dame. Pri prenovi je sodelovalo več kot 2000 delavcev in stala je 700 milijonov evrov. To je dokaz, kaj se lahko doseže s skupno močjo. Na otvoritev prihajajo zveneča imena Donald Trump, Jill Biden, princ William, Robert Golob … Zanimivo, da papeža Frančiška ne bo?!
Poslovil se je enfant terrible slovenskega filma Vinči Anžlovar, ki je babico in dedka pošiljal na jug. Dotolkla ga je zahrbtna miotrofična lateralna skleroza. Na morju sem srečevala njegovo nekdanjo ženo in otroka, o Vinčiju sem pa vedla samo to, da je oklofotal tedanjega kulturnega ministra. Njegova bivša žena je dejala, da »ni srečen, če ni nesrečen«.
Ksenija Benedetti je o njem takole lepo zapisala: “Ko sem te nazadnje vprašala, kako si, si odgovoril: tako kot ognjenik Vezuv. Imel je moč uničenja in bujnega cvetenja. Njegovi izbruhi so ustvarjali najbolj plodno zemljo in hkrati uničevali civilizacije. Zdaj zgolj včasih malo prdne in po njem postopajo turisti.
Kaj si bil in še si, vsi vemo. Bil si vse. Vse. Eruptivna moč, vulkan strasti, surov talent, vsestranski ustvarjalec, skoraj vesoljec. Režiser, scenarist, skladatelj, slikar, scenograf, montažer in igralec. Partner, mož, oče, prijatelj. Hipnotizer kokoši. Kvantno svoboden umetnik mnogih galaksij. Ni kotička ustvarjanja, v katerega ne bi podrezal s svojo lučjo.«
Za konec še misel o moči besede v primerjavi z izrazno močjo kretenj. V znakovnem jeziku je 25.000 kretenj, pa še vedno premalo za izražanje vseh drobnih finih nians moči besede. Kako bi npr. pokazal odtenek razpoloženj, kot so otožnost, nostalgija, domotožje, melanholija, žalost? Ali pa radost, veselje, sreča? Zato ljudje uporabljamo čim več besed, kot so npr. Žal mi je. Oprosti. Krivega se počutim. Nisem tako mislil. Vesel sem. Srečen sem. Ljubim te. Rad te imam …
