Dolgočasna vlada??

 

A se že kej dolgočasite ob novi dolgočasni vladi, kot jo je imenoval JJ?

A že kej zehate ob pocestniškem obnašanju poslank Svobode?

A se že kej ležerno pretegujete ob ihtavem sprejemanju interventnega zakona, v katerega so zbasali vse, kar so želeli povoziti od prejšnje vlade. Še preden so zasedli tako želene poslanske stolčke že rožljajo s kostmi padlih v povojnih pobojih, že snemajo palestinsko zastavo in izrekajo dobrodošlico izraelskim klavcem. Kot ihtav otrok, ki cepeta in hoče vse takoooj.

Hvala bogu, da nevladniki in opozicija ne zehajo, čeprav so brezzobi tigri in don kihoti, ki se borijo z mlini na veter. Hvala bogu, da politična satira Kaj dogajnikov še živi, se mi pa zdi, da ne bodo prav dolgo in tudi Marcela bodo najbrž odnesli iz studia s stolom vred.

Se mi je pa beseda “dolgočasnost” prikradla v glavo tudi prejšnji teden ob vsakoletni kontroli na onkologiji. Pregled poteka takole:najprej na recepciji dobiš identifikacijske nalepke in greš proti ambulanti 6.Ko te pokličejo, oddaš nalepke in greš v kabino, kjer se slečeš do pasu in čakaš, da te pokliče noter onkologinja. To so kot vice pred rajem, ko te zdravnica pretipa in glede na stanje dobiš prvo mnenje pred krvnimi izvidi in mamografijo. In tukaj izrečem tole besedo, da sem “dolgočasna” bolnica, ker se po osemnajstih letih od bolezni dobro počutim, nimam težav, aktivno živim in razmišljam … Čak mal, Darja, dolgočasje je po Franu: duševno stanje neugodja, nezadovoljstva, osamljenosti zaradi pomanjkanja primernega dela, družbe in zabave.

Mal se zamisli in nikoli več ne uporabljaj te besede za svoje stanje. Hvaležna sem, da sem z rakom tako dobro opravila, si zgradila svet na novo srečala toliko nedolgočasnih ljudi na tej poti. Naj torej živi kratkočasje in naša notranja moč, s katero se borimo proti zaspanosti in ležernosti.

Nikoli več zdolgočaseni!

 

Nima fantek kapice, kapica ima fantička

Kdo ima kaj, je stvar interpretacije. Oton Župančič zagotovo ni imel v mislih finančne kapice, s katero se pokrijejo bogatuni, kj imajo več kot 7.500 evrčkov plače, da jim ni treba plačevati davka. Mi, ostala raja, ostanemo gologlavi, brez kapice, na prepihu vsakokratnih političnih preferenc za eno ali drugo skupino koristnih idiotov. Tisti, s kapitalom so najnevarnejši. Ampak a ni Matej Turšič pametno zapisal : “Največji izziv je ostati razsoden, miren, človeški in notranje stabilen sredi sveta, kjer veliko stvari razpada hkrati in ko padajo maske.” Vse to ob taktirki Lažnice, kot jo bom odslej imenovala, in njenem poglavarju, ki nosi prevelika cesarjeva oblačila.

Kar se tiče kapice pa jo dobesedno v naši družini nosimo, ker nas je narava “kaznovala” z redkimi lasmi. V javnosti se vedno pojavljam s čepico ali raznobarvnimi rutami, ker nerada razkazujem svoje redke lasne izrastke. Zadnjič me striček v bufetu vpraša, zakaj nosim ta “ferenk” na glavi. Šefica bufeta sočutno čaka, kaj bom odgovorila, ker tudi njo mal zanima. Občudujem spraševalca, ker je intuitivno tako pametno zavil vprašanje v sendvič, kar svetujejo tudi psihologi. Najprej poveš nekaj pozitivnega, pol pa udariš. Meni je rekel: Gospa, še vedno ste lepi??? ampak zakaj, o zakaj tale ferenk? Odgovorim: “Da me sonce ne ožge.” Šefica razumevajoče prikima. Tako, zdaj ste izvedeli mojo intimno skrivnost. V obrambo pa vedno pravim: Ni važno, kaj je na glavi, ampak kaj je noter.

Iz naših logov

Facebook me spomni, da je že pravljičnih devet let minilo od izdaje moje knjige Svitanja. V zvezi z datumi me preseneti sinhronicitreta datumov, ker so se moje predstavitve v Trubarjevi hiši vedno odvijale 30. ali 31. maja. Kot da bi se takrat odpiralo okno ustvarjalnosti in medijskih predstavitev. Spomnim se predstavitve Svitanj, 30. maja 2017, bila sem pijana od priložnosti spregovoriti o celjenju raka in osebnem razvoju, ki mi ga je odstiral. O Čudenju svetu, ki se mi je odpiral in o preusprašpevanju samoumevnega. Svitalo se je po slovenskih knjižnicah, domovih starejših občanov, podpornih skupinah onkološkioh bolnikov … Hvaležna sem, če se je dotaknilo kakšnih človeških src.