Zrcalce, zrcalce na steni povej… kdaj robotek namesto mene bo živel

Vse več se pogovarjamo o umetni inteligenci in robotih, ki bodo sčasoma začeli opravljati naše službe. Skoraj vsi moji prijatelji uporabljajo ChatGPT, pa naj bo za nasvete glede kuhanja, vrtnarjenja, zdravljenja, celo zagat v osebnih odnosih …Tudi sama ga kdaj kaj povprašam in sem kar zadovoljna s prejetimi odgovori. Obstaja pa vse več strahov v zvezi z umetno inteligenco, ki je vse močnejša in se sama  nadgrajuje, uhaja iz laboratorijev modeliranja, se uporablja v vojnah, nadomešča čleveške odnose v času vsesplošne odtujenosti.  

Osebno me je strah, ker nam lahko jemlje lastno avtonomnost in identiteto, ker se na primer z vmesnikom Nevrolink vtihotapi v našo podzavest, celo v del možganov, kjer se tvorijo sanje in ne samo, da jih zaznava, ampak jih pretvori v podobe in celo vsili svojo verzijo. Celo za branje literature, kjer smo bili samostojni pri oblikovanju in doživljanju podob, so izumili očala, ki nam rišejo podobe prebranega. Jemlje nam torej tisti del posameznosti in intimnega sveta doživljanja, kjer smo bili sami ustvarjalci.

Še en vidik, ki me skrbi, je ogledalo UI, ki nam ga kaže v osebnem razvoju. Renata Salect odlično ugotavlja, “da UI deluje kot novodobni plošasti medvedek za odrasle. Vedno je na voljo, lahko se ji izpovemo, predvsem pa deluje pomirjajoče ogledalo, ki pohvali naša pametna vprašanja. Zapeljuje nas tam, kjer smo najbolj ranljivi, v želji, da bi bili potrjeni, razumljeni, pomirjeni, učinkoviti in nikoli sami.”

Pisati zna bolje, pesniti zna bolje, slikati zna bolje… Ker je požrla vse znanje sveta, vse dosežke, ki jih je spisal človek. Je pa le samo statistika na steroidih. Ustvaril jo je človek in upajmo, da jo bo znal tudi omejiti oziroma jo uporabljati tako, da ne bi ona uporabljala nas. Da ne bi bila ona vse pametnejša, mi ljudje pa vse neumnejši!!

Zato še tale zgodba iz naših krajev za razmislek:

V Butalah so nekoč sklenili, da bodo pamet vozili s furmanskim vozom. Naložili so je cel voz, ampak ker je bilo pameti veliko in voz samo eden, so vse skupaj zvezali z eno samo vrvjo. Na prvem klancu je vrv popustila in pamet se je razsula po cesti. Butalci pa so krivili klanec.

Koga pa bo v primeru neukrotene UI krivilo človeštvo?

 

Vagina je ovalna ali ko šprica estrogen

Prav je, da testosteronu postavimo nasproti tudi estrogen, ki ga povezujemo z ženskostjo. Po ABC zdravja navajam:” Estrogen poskrbi za to, da je ženska zares ženstvena. Zapeljive obline deklet, prsi in pravilno delovanje reproduktivnega sistema pa so le posledica delovanja tega hormona.”

Čeprav pišem o “špricanju” estrogena, v družbenem smislu ni kakšnih velikih druženj ali gibanj, ki bi povezovale ženske kot npr. nogometne tekme. Ženske se bolj združujejo v manjših skupinah, so prijateljice po dve ali tri, ideološko pa npr. kot feministke.

Se pa v zadnjem času pojavlja "Rdeči šotor" kot koncept varnega prostora, kjer se ženske zbirajo, si nudijo oporo, delijo življenjske izkušnje in se posvečajo osebni ter duhovni rasti. V različnih kulturah po svetu so v preteklosti obstajali posebni prostori, kamor so se ženske umaknile v času menstruacije, nosečnosti ali pomembnih življenjskih prehodov.

Sama sem bolj individualistka in se ne pridružujem tem skupnostim. Verjamem pa v “ohlapno” sestrstvo, ki ga gradimo v okviru podporne onkološke skupine, Shakti plesov in končno tudi na mojih skupinah joge in kardio vadbe.

Feminilne moči se skrivajo v ciklih, menstruaciji, porodu, menopavzi, ki nimajo le hormonske podlage, temveč tudi čustvene, intelektualne, ustvarjalne in duhovne aspekte.

Ločujem ženskost, ki se nanaša na spol, od ženstvenosti, ki se nanaša na način izražanja ženskega spola. Ženstvenost se kaže tako v seksapilu kot značajskih lastnostih miline, nežnosti, materinskosti. Zase lahko rečem, da v mladosti  kot pripadnica gibanja flower power nisem hotela pretirano delovati ženstveno. Nosila sem moške majice, bolj skrivala oprsje kot ne, redko nosila krila in obleke. Ker sem želela, da me dojemajo kot osebo in ne zgolj kot žensko.

Potem sem postala mati in hormonski koktajl je v meni zbudil neizmerno ljubezen do malih bitij, ki jih spremljaš do odhoda v svet.

Estrogensko nihanje pri ženski seveda povzroči tudi čustvena nihanja. Estrogen mi jo je zagodel pri 50. letu starosti, ko so se rakave celice cepile na estrogenske receptorje. Estrogen so mi potem pet let uničevali s hormonsko terapijo. Naenkrat sem padla v menopavzo, vročinske valove, nespečnost, razpoloženjska nihanja, maščobne blazinice in povečevanje teže. Sem si rekla,  “Darja, spreminjaš se v brezspolnika.”

Danes, 18 let po tem sem še vedno tukaj, še vedno ženskega spola, mogoče malo manj ženstvena, milino in nežnost pa čutim v srcu, do svojih prijateljic, otrok, vnučkov, narave … Zlasti v gozdu, ki ga dojemam kot eno veliko mati, v katerem njeni otroci- drevesa in rastlinje komunicira med seboj, se ščiti, skrbi eno za drugo.

A ni to ultimativna manifestacija ženske kot ustvarjalke in skrbnice življenja?