Okupacija novega leta v 26 slikah

 Tole so moji prednovoletni in novoletni utrinki, drobir trenutkov in občutij

Dve duši dvojčici si nazdravljata z rdečim vinom in se zahvaljujeta z Namaste za vse dobro v starem letu in vse dobro, kar bo prišlo v novem letu. Skupaj

Dve najboljši prijateljici hodita po Route 66, cofki jima bingljajo z volnenih kapic, spet sta mladi v srcih in se smejita na  vso moč kot nekoč. S smehom

Obisk tastovega in  taščinega groba na Žalah. Spokojnost in sneg na grobu. Sveče nemo gorijo. Opazim grobarje z zastavo v rokah in voziček za žare in vence. Nobenega pogrebnika. Kaj se zgodi, če umrlega nihče ne pospremi na zadnjo pot?

Na vadbi samo 2 telovadni duši. Vseeno pozdravimo sonce in pomodrujemo o tem, da smo na svetu sami. Sami se rodimo in sami umremo. Vmes? Vmes pa sami izbiramo bližine in dvojine.

Obišče me prehlad: teče iz nosa in kašljam. Z Bruceom Willisom umirava pokončno in leže.

Na slavnostni večerji doma On v spodnjih gatah, Ona v narobe oblečeni spodnji majici. Važno, da v peči lepo gori in da je na mizi narezek.

Na srečo pri nas na deželi ne pokajo petarde in druge lepe pokalice kot v Ljubljani. Mislim na Geina mucka, ki sta sama doma v tem hrupu.

Moja dva otroka praznujeta novo leto na terenu. Jan v svojem stanovanju na Medvedovi, Gea v Prekmurju. Letos pričakujemo novega člana družine. Naj mu bom zaenkrat lepo v varnem zavetju maternice.

Moje novoletne želje: delati na notranjem miru in srčni čakri, deliti znanje in ljubezen, nuditi pomoč in podporo, imeti tople dlani za reiki, odprto dušo za pisanje proze in poezije …

A je treba z ognjemeti zastrupljat nebo? V Abu Dabiju bo trajal kar 50 minut in bo podiral Guinessove rekorde. Fej in fuj. Kakšni ognjemeti bodo pa v Gazi in Ukrajini?

Pogledam v nebo, na katerem žarijo zvezde. Spokojno je. Pol pa v nebo zareže glasen tresk raket. V Fužinah streljajo tud iz pušk. Odtrgane dlani letijo v nebo.

Silvestrovo takoj zamenjam za mirnejše praznike!

 

 

Najgrša smreka in najlepša katedrala

V Dresdnu so proglasili, da imajo najgršo božično smreko v Nemčiji. Opa, kako si človek upaš vzeti pravico, da za novoletno okrasje posekaš odraslo smreko, ki je desetletja rastla, živela, dajala zavetje mimoidočim in v vrhuncu svojega obstoja pristala med asfaltom in betonom?? In kako si potem upaš toisto smreko proglasiti za grdo oz. najgršo. Je drevo sploh lahko grdo, je človek lahko grd, je invalid s telesno okvaro lahko grd?

In potem narod strmi v novolete lučke (v LJ jih je kar 60 km!), pri čemer moramo pa mi  gospodinjstva in industrija po novem  plačevati omrežnino in šparati kdaj bomo prali in likali?! Mesta tekmujejo, katero bo imelo najlepše okrašeno mesto. Raje kot v novoletne lučke se zazrimo v iskrene otroške oči, v oči starejšega para, ki komaj preživi s svojo penzijo, jima pa v očeh še vedno žari ljubezen in naklonjenost. Zvečer se bosta pogrela ob domačem čaju in piškotih, premožnejši pa naj se sladkajo s kuhanim vinom po 3,50 € in na bogatih poslovnih večerjah.

Mi, bolj duhovni ljudje pa se obrnimo vase, najdimo notranjo luč v sebi in se pripravimo za praznovanje ponovnega rojstva sonca 21. decembra na dan zimskega solsticija. Prižgimo kres, ogenj v peči, svečko … In če imate ob sebi kakšnega enako mislečega, ste pa lahko sploh srečni in hvaležni.

Pet let po uničujočem požaru se odpira prenovljen biser gotske arhitekture Notre Dame. Pri prenovi je sodelovalo več kot 2000 delavcev in stala je 700 milijonov evrov. To je dokaz, kaj se lahko doseže s skupno močjo. Na otvoritev prihajajo zveneča imena Donald Trump, Jill Biden, princ William, Robert Golob … Zanimivo, da papeža Frančiška ne bo?!

 

  

Poslovil se je enfant terrible slovenskega filma Vinči Anžlovar, ki je babico in dedka pošiljal na jug. Dotolkla ga je zahrbtna miotrofična lateralna skleroza. Na morju sem srečevala njegovo nekdanjo ženo in otroka, o Vinčiju sem pa vedla samo to, da je oklofotal tedanjega kulturnega ministra. Njegova bivša žena je dejala, da »ni srečen, če ni nesrečen«.

Ksenija Benedetti je o njem takole lepo zapisala: “Ko sem te nazadnje vprašala, kako si, si odgovoril: tako kot ognjenik Vezuv. Imel je moč uničenja in bujnega cvetenja. Njegovi izbruhi so ustvarjali najbolj plodno zemljo in hkrati uničevali civilizacije. Zdaj zgolj včasih malo prdne in po njem postopajo turisti.

Kaj si bil in še si, vsi vemo. Bil si vse. Vse. Eruptivna moč, vulkan strasti, surov talent, vsestranski ustvarjalec, skoraj vesoljec. Režiser, scenarist, skladatelj, slikar, scenograf, montažer in igralec. Partner, mož, oče, prijatelj. Hipnotizer kokoši. Kvantno svoboden umetnik mnogih galaksij. Ni kotička ustvarjanja, v katerega ne bi podrezal s svojo lučjo.«

Za konec še misel o moči besede v primerjavi z izrazno močjo kretenj. V znakovnem jeziku je 25.000 kretenj, pa še vedno premalo za izražanje vseh drobnih finih nians moči besede. Kako bi npr. pokazal odtenek razpoloženj, kot so otožnost, nostalgija, domotožje, melanholija, žalost? Ali pa radost, veselje, sreča? Zato ljudje uporabljamo čim več besed, kot so npr. Žal mi je. Oprosti. Krivega se počutim. Nisem tako mislil. Vesel sem. Srečen sem. Ljubim te. Rad te imam …