nedelja, 16. november 2025

Osebni kotiček vesolja in jesenska tuhtanja

 

Poznojesenski čas

Jagenčki umolknejo

Svetloba se umika temi

Gola drevesa se stegujejo v nebo, 

njihova listnata oblačila so preproga, ki nežno šumi pod nogami.

To je čas, da zlezemo pod toplo odejo. Da se pogrejemo s cimetnim čajem. Da se predamo sanjarjenju ali da prelistamo preteklo življenje in odnose. Ker odnosi so navsezadnje eden najpomembnejših doživetij za osebno rast in osmišljenost. Vprašamo se, ali smo prepoznali vse ključe, s katerimi je naša duša prišla v to življenje, da srečamo za nas pomembne ljudi in dogodke.

Je prav, da smo se z nekaterimi razšli in ali so ti, s katerimi smo ostali, res ta pravi. Vedno me je mikalo razmišljanje o kratkih ljubezenskih razmerjih glede na stalnejše življenske partnerje.

Annie Ernaux je to odlično opisala: “Z njo ga ne bodo najtrdneje povezali erotični podvigi na plažah, na vogalih pisalnih miz, v hotelskih sobah, najetih za uro ali dve, ampak bageta, ki jo prinaša za opoldanski obrok, perilo, pomešano v košari za pranje, televizijski dnevnik, ki ga gledata zvečer iznad krožnika špagetov po bolonjsko. S skupnimi zajtrki in zobnimi ščetkami v istem kozarcu, z videzom nedoločene sitosti, kakršnega zakonsko življenje daje moškim …”

Tu je še kolektivna podzavest, ki nas povezuje z našimi predniki, pa podzavestno in nezavedno v naši duši, kar izhaja iz naših prejšnjih življenj. Kar pisano perilo, ki se vrti v bobnu pralnega stroja našega življenja. 

 


Zato velja, da smo na avtopilotu in da lahko zavestno vplivamo le na nizek odstotek. Nič hudega, to je naš absolut, na katerega lahko vplivamo. Na primer s čuječnostjo, To, da smo čuječi, pomeni, da smo prisotni pri tem, kar je, v trenutku, z radovednostjo, sprejemanjem, odprtostjo in sočutjem do sebe. Naše življenje je skupek trenutkov in če v njem nismo prisotni, če skozi življenje hitimo in smo vedno zaposleni, kdo potem živi naše življenje? Preteklost je spomin, prihodnost je fantazija, vse, kar imamo, je ta trenutek.

Za konec teh jesenskih tuhtanj še tale misel neznanega avtorja:

“Nimate odgovornosti reševati svet ali najti rešitve za vse probleme – temveč poskrbeti za svoj osebni kotiček vesolja. Ko vsak človek to počne, se svet rešuje. ’


 

 

Ni komentarjev:

Objavite komentar