Kar težka tema, zaobjeti žensko populacijo od najbolj moškim prilegajočim, nato sprejemajočim moškega nasilja, do samostojnih žensk … Da o gumaricah ne govorimo. Ampak o tem pozneje.
Najprej moškim prilegajoče ženske, s tujko: konkubine. V mislih imam našo drago Melanijo in našo drago Tino Gaber. Obe prefrigani, kao lepotici, prek izbranih moških sta se povzpeli na vrh prepoznavnosti. Prva je v pomoč svojemu možu pred kratkim izdala knjigo s pomenljivim naslovom: Melanija. Donald zanika, da jo je prebral. Pravi pa, da je prepričan, da je dobra in da ga zagotovo hvali. O Sloveniji skoraj ni duha ne sluha, slovenski kritiki pravijo, da je knjiga dolgočasna. Pa saj ni njen namen, da bi nas zabavala. Pomembno je, da je v oporo njenemu možu, ona, ki mu je doslej brezbarvno stala ob strani… zdaj si je pa celo upala v knjigi zavzeti za pravico do splava, Aj, aj, ko bo Donald to prebral, ne vem, če bo še tako zadovoljen s tabo, hihi.
Druga konkubina, ki se je povzpela na vrh lestvice influencerjev je seveda naša Tinika. Odkar je z Robertom, so se ji pokazala nebesa. Bila ja na košarkaški tekmi NBA v Dallasu, na otvoritvi OI (samo paraolimpijskih, ne vem zakaj ne tudi onih drugih, čeprav so ji kupili vozovnico??), pri Jill Beiden kar 2x!! Po vseh tistih slovenskih “pikzigmarjih” ji je sedaj uspel veliki met in bo imela o čem pisati na svojem profilu, Instagramu in kar je še drugih teh digitalnih medijev, na katerih želi blesteti.
Druga kategorija so nasilje sprejemajoče ženske. Ker tako mora biti, ženska mora molčat, dobra je za za štedilnik, če moža narobe pogleda, dobi focko v obraz. Ogledam si odličen italijanski film režiserke Paole Cortellesi Jutri je še en dan na to temo. Govori o položaju italijanskih žensk po 2. svetovni vojni. “V filmu nastopajo običajne ženske, ki so brez vprašanj sprejemale življenje, polno zlorab, ker je tako pač moralo biti. Želela sem spregovoriti o tem razočaranju – v času, ko ženske niso imele skoraj nobenih pravic –, hkrati pa pripovedovati o rojstvu zavedanja, spontani iskri v življenju običajne ženske, majhnih zmagah na poti do ženskega opolnomočenja.”
Junakinja trpi nasilje svojega moža, ker tako mora biti. Celo hči jo obsoja, da je tako pasivna. Težko prigaran denar spravlja na stran, da bo…. gledalci si mislimo, pobegnila od nasilneža. Ampak ne, ko zjutraj odide od moža, gre na volišče, ker so ženske leta 1948 prvič dobile volilno pravico. Denar pa nameni hčerki, da bo lahko študirala, ker ji oče patrirarh pač ne bo plačal šolanja!!
Tretja kategorija so samostojne ženske, ki si svoje življenje gradijo brez naslanjanja na druge, po katerih bi splezale navzgor. Stojijo na svojih nogah, kariero si gradijo s svojimi sposobnostmi, empatijo in mehko žensko energijo. Ne z energijo proti (feministke) ampak v sodelovanju z …
Četrta je pa moja podvrsta žensk v gumaricah (op. Po slovarju Fran: .gumarica je čevelj z gumijastim podplatom). Nosijo jih starejše ženske, ki mi dišijo po “klerikalcih”. Take je nosila naša profesorica glasbe na Šubički, Kožuhla, smo ji rekli… Take nosi lektorica pri našem novem projektu zbornika pesnikov. Ne morem pomagat, a mi ni blizu njihova vibracija Jezusovih nevest.
Trudim sem biti čim bolj samostojna ženska, gumaric si pa ne bom kupila niti pod razno.
