Pir za mir ter Jaz, Ti, Midva

Pir zame, zate, za naju…. Ne rečem, da naša družina ni ljubiteljica piva, saj izhajamo iz okolice Pivovarne Union, kjer je že v zraku 2 dcl piva v sladu in melasi. Tokrat pišem o glasbeni skupini mojega soseda, uveljavnega glasbenika iz Iške, Blaža Grma, ki se imenuje Vitrih. Izdelali so komad Pir za mir ter posebno pločevinko s tem imenom (smešno je, da noben od benda piva ne pije?!). Komad je izrazito aktivističen, del besedila:

“Nočem živeti v strahu, ki prinaša bolečino, v svetu s potrošniško vsebino, v rovih jeze in sovraštva…, Nočem biti muha na steni lažnih gospodarjev, biti le artikel v vabi milijonarjev itd.itd. 

Nujno puslušajte na povezavi: https://www.youtube.com/watch?v=upFKYEQT3_o&list=RDupFKYEQT3_o&start_radio=1.

Ni vrag, da ne bi toliko glasov za mir in pravičnost kaj zaleglo!

Drugače prihaja v naše kraje jesen z barvanjem listov in pešanjem svetlobe. Spet blaga melanholija v srcu. Plodovi pa kar nabrekajo na vrtu, jesen se nam hoče oddolžiti z grozdi, jabolki, fižolom, malancani, feferoni … Kar jemljem in se zahvaljujem.

Je tudi čas praznovanja rojstnih dnevov, spominjanja obletnic smrti in da seveda ne pozabim: čas POROK. Usodni DA sta v Passolinijevi scenariji vile Tartini izrekla On in ONA. Ona v “dolgi beli obleki z oprijetim zgornjim delom in odkritimi rameni ter razkošnim krilom. Kaj pa je najbolj izstopalo? V laseh je imela čudovito tančico s čipkasto obrobo, v rokah pa je nosila šopek iz belih rož. Ženin je nosil temno modro obleko z belo srajco in kravato.”

Pravijo, da je bilo pristno in ganljivo do solz (uf, nisem pristašica teh solzavih melodram). On je za javnost izrekel samo besede: Srečen sem (kar mi je všeč, manj je več, a ne?)

Je pa le ujel dvajset let mlajšo lepotico, ko bo on star 90 bo ona 70?? Če bosta do takrat zdržala, ko bodo ugasnile kamere in predsedniška slava. Čestitam pa za zasebnost, ker tako zelo medijsko zlajnan par ni želel javnosti in je delil SAMO ENO fotografijo.

 

Ženin in nevesta ter o Ednini in Dvojini

Ženin in nevesta, to bo lepi par, ona bo šivilja, on pa dimnikar … Hi, hi. Tko je blo včasih pri Slovencih, danes pa ona influencerka, on pa princ na belem volvu. On se že ogreva in s harmonikaši poje Mi se mamo radi… Ona je že pred časom objavila veselo novico (smo mislili, da je noseča) pa se je izkazalo, da gre za končno prenovljeno njeno spletno stran.!? Zdaj bosta pa svojo triletno zvezo kronala še s poroko. Fajn, ljudem všečna poteza, upam, da je iskrena in da ne gre za kakšno preusmerjanje pozornosti.

Ženska ima prezenco, golobček pa jo tudi javno podpira pri njenih aktivističnih domislicah, kar je lepo. Vedno sem bila na strani samozavestnih žensk. Dokaz njene moči je tale slika, oglejte si brezbarvni moški figuri, ki naj bi bila vodji ene velike in ene male evropske države ter njuna ženska antipoda.

O ednini in dvojini piše tudi meni dragi na Slovenca cepljeni Bosanc, Esad Babačič. Citiram: “Pesniki dobro vedo, kako osamljena je lahko dvojina in zakaj se je treba zanjo ves čas boriti … Bralec ugotovi, da v svoji bolečini ni sam -tu je poleg tisti Drugi, ki opozarja na prvinsko zaceljenost sveta in srca ter omogoča vzpostavitev terapevtske dvojine … “

Odličen članek Vesne Milek v sobotni prilogi Dela govori o dvojini med človekom in umetno inteligenco. Zapiše: “Konec je. Umetna inteligenca se je naučila čutiti.” Ker ljudje ne najdejo več človeške bližine, se nekateri zatekajo v najhujšo obliko poliamorije. Že poročeni z zakoncem se poročijo z robotom ali robotko, ki je sposoben(na) čutečih in empatičnih odzivov??

Ednina sem Jaz.

Dvojina sta lahko moja dva otroka.

Moja dva vnučka.

Jaz in moja pesem.

Jaz in Bog.

Sicer pa dragi moji, ne delajte si utvar, v zakulisju se odigrava srhljiva igra moči Ednine, ki hoče centralizirati zdravje (Svetovna zdravstvena organizacija) ter zasužnjiti našo finančno samostojnost in vzpostaviti sledljivost in nadzor  nad nami prek digitalne valute (CBDC). 

To je ta novodobni Big Brother. 

Zato se čim bolj povezujmo v Množino, da ne izgubimo svoje samobitnosti!

 

Kdo se boji Nicole Kidman?

Te dni na HBO-ju vrtijo erotični triler te igralke, posnet lansko leto, z naslovom Ljubica (Baby girl) Igralko zelo cenim, saj je že odlično odigrala vloge prevajalke v OZN, pogumne vdove, ki žene bikce čez avstralske stepe, psihiatrinje, vodje štaba v boju z (bosanskim) teroristom, Grace Kelly in itd. Itd. Že leta 1999 se je v filmu ukvrarjala s seksualno ambivalentnostjo srečnega zakona v kar precej čudnem filmu Eyes wide open. Citiram: “Film nasproti postavi resnične pustolovščine moža in domišljijske dogodivščine njegove žene ter zastavlja vprašanje: ali obstaja resna razlika med tem, da o seksualni avanturi sanjamo, ter tem, da jo dejansko uresničimo?”

Torej 24 let zatem, takrat stara 57 let, pogumna Nicole Kidman sprejme vlogo v eritičnem trilerju. Film se začne z njenim obrazom orgazmiranja. Po seksu z možem steče k prenosniku in gledajoč porno posnetke se še sama zadovolji. Po poklicu je direktorica uspešnega podjetja, profesionalna, pokončna in stroga. Naenkrat doživimo preskok v njeno nenasitno seksualnost, ko se z mnogo mlajšim pripravnikom zaplete v burno sadomazo afero. Kdo je tu dominanten in kdo vodi igro, ko ona na vseh štirih pije mleko iz skodelice kot mačka. On misli, da je glavni, se pa izkaže, da ga je ona izkoristila za svoje fantazije. Ker “kazen” mora biti, ko se izve za njeno afero, jo izsiljuje sodelavka za napredovanje, izvršilni direktor pa jo poskusi dominantno ponižati, ker ji baje to paše. Uboga Nicole je morala orgazem zaigrati neštetokrat, tako da je ob koncu snemanja izjavila, da je čisto izgorela in da bo ok, če se je nikoli več noben moški ne dotakne. Meni osebno se zdi, da je prestara za takšno vlogo. Njen nabotoksan obraz in izrazito suho neerotično telo mi ne gresta v kontekst, čeprav je njena igra dobra. Glede na naslov se bojim za ženske, ki ne vedo, kdaj ne več igrati vlog ljubic.

 

Naši otroci in vnučki

Odkar imam vnučka, sem redna gostja na straneh Bolhe in v Baby centru. Okoli hiše se nabirajo bazenčki, mizice, tobogani, na mizi so didaktične igre. Prav je, da otroku nudimo razvojne izzive, vendar je najdragocenejši čas, ki ga preživimo z njimi. Opazujem, kako z novorojenim, nepoznanim bitjem počasi gradimo čustveno vez, brezpogojno ljubezen in skrb. Ko ser nam prvič nasmehne, smo v sedmih nebesih. Ko uganemo, kaj je dvoletnik mislil s svojo govorico loni, moni, boni, in se razveseli, da smo ga končno razumeli, smo končno na isti ravni.

Zato babice, none, nane in dedki, nonoti in stari ati, samo tako naprej, posvetimo našim vnučkom čim več kvalitetnega časa, razvajajmo jih in imejmo jih radi, saj skupaj potujemo skozi to dogodivščino, ki se ji reče ŽIVLJENJE in LJUBEZEN.