sreda, 2. april 2025

Srečno pot, Igor in Ali so besede dovolj?

Vojne, sončni mrk, potresi, igre moči velikih diktatorjev, smrti in rojstva, igre planetov na nebu …

Mi pa si delimo isto nebo. Zato ni čudno, da nas boli, da včasih jokamo iz nekega nerazumljivega razloga, da nam počasi poka srce …

 Kdo ga bo spet zlepil skupaj?

 Samo ljubezen, kot vesoljna univerzalna sila, ljubezen kot vez med tabo in mano, med mano in mojimi predniki, med mano in ljubečim izvorom vsega. Ker če ne bi bilo te kreativne sile, bi bilo vesolje lepo in hladno, ne bi bilo pa nikogar, ki bi ga opazoval in ljubil.

 Ko imaš rad tudi boli. Umrl je naš učitelj joge Igor. Trinajst let sva potovala skupaj, odpiral nam je filozofska obzorja verovanj in duha. Iskali smo “mir, radost in zdravje”. Se umirjali ob jogi nidri in avtogenem treningu. Plesali na Oshojeve meditacije, se zdravili ob chio metru .. Na pogrebu si je zaželel afriško pesem Yemaya assesu, ki govori o boginji ustvarjanja, ki je iz svoje maternice rodila 14 božanstev, ki bedijo nad rojstvi otrok in so zavetniki družine. Iz maternice so iztekle vode, nastale so poplave, ki so ustvarile oceane. Take se tudi naša življenja izlivajo v ocean vesolja. Srecno potovanje, Igor k izvoru. Vem, da gledaš dol na svoje učence in se nam z odobravanjem nasmihaš. Ker veš, da so sklila semena, ki si jih posadil.

 Tudi v naravi čutim nabrekanje semen. Še mal, pa bo vse eksplodiralo v zeleno eksplozijo. Sedem” veličastnih” ižanskih pesnikov je nanizalo mozaik besed v pesniško zbirko, ki smo jo ravnokar izdali. Hvaležni smo lepi kulisi Barja, ki nas objema v vseh letnih časih. Zdenka Vinšek je zapisala:

 

“Hvala, Barje, da z mano dihaš.

 Ustaviš moj korak, ko utripaš zame.

Ko nečimrno v objem tvoj stopam,

ne sopihaš, le razpreš prostranost do Ljubljane.”

Ostali pesniki iščemo svojega Boga, čudež življenja, besede, ki bodo izrekle našo dušo, naše hrepenenje in morda uslišanje. Moja Tipanka:

                 Besedo lomim kot skorjo in napenjam kot lok da izpove, kar želim.

Rada bi jo ukrotila kot mlado zver, da mi bo legla k nogam in predla.

Naj izumi nove svetove in občutja.

Naj razbije dogovorne pomene in te začara kot zaljubljena mladenka.

Začela sem nov projekt joge za otroke.Enkrat mesečno jih popeljem v jogalandijo, v kateri rjovemo kot levi in kokodamo kot kokoši. Osrečuje me, kako otroci sodelujejo v potovanju. Na koncu pozvončkljam z zvončki, ko ležijo v položaju sanjača in se blago nasmihajo. Ko sem na koncu dobila objem polžkov in metuljčkov, se mi je nasmehnilo srce.

 Drgač sem v pričakovanju novega rojstva v naši družini. Naj nas osreči mali princ, ki se bo pridružil leto in pol staremu večjemu princu!


 

 


ponedeljek, 10. marec 2025

KDO SO MUČENIKI?

 

10. marca je godovni dan 40 mučenikov iz Sebastije v Armeniji, ki se niso hoteli odreči krščanski veri in so umrli mučeniške smrti. Vsem moškim tako čestitke ob dnevu mučenikov, žene pa poskrbite, da bodo dobili malo boljše kosilo, in ne le suhe slive.

Mučeniki pa niso le oni, ampak počasi postajamo mučeniki oz. talci vsi, saj smo se zapletli v vrtoglavi ples trojčka ZDA, Rusije in Kitajske.  Naša evropska mati zapoveduje oborožitveno tekmo in žuga nam, porednim Slovencem, da premalo dajemo za oborožitev. Kako bomo ob že tako izpraznjeni blagajni, ko ni denarja za stanovanja za mlade družine ali za dolgotrajno oskrbo starčkov povečevali militantni proračun?? Dovolj je da pride en norc na oblast, pa se porušijo vsa mednarodna razmerja, zapirajo se inštitucije pomoči, zatresejo se nam hlače in zdivjamo v militarizem.  Vseen če bo manj za jest, za socialo, znanost ali kulturo. Kamor pogledam samo še režeča faca pšeničnoglavca, zato Zorana Bakovič predlaga nekajdnevni post od D.T., da si malo odpočijemo.

Umetniki pa iščejo svojo osmislenost življenja. Evald Fliser, svetovni popotnik in mislec takole ocenjuje svoje iskanje smisla: “Iščem zgodbo, ki bi me dokončno zadovoljila, se spremenila v molitev, mene pa v svečenika. Svet in uspeh sta me oropala nečesa, kar je morda najbolj dragoceno v življenju: sposobnosti, da bi se čudil, da bi bil neznanec v svetu neznancev, da bi svet doživljal sveže, kot nekaj novega,« je nekoliko črnogled.”

Tudi sama v poeziji iščem vprašanja na odgovore. V okviru literarnega društva izdajamo zbornik sedmih pesnikov. Dva odlomka iz mojih pesmi na temo čudeža bivanja in kje sem našla svojega Boga.

ČUDEŽ BIVANJA

Iščem te v pesmi žanjice

in v zlatem grozdu noči

iščem te v napevu violine

in med okruški preteklosti.

 

Zdaj vem:

pesem je tista

ki me poje,

in koda je tista,

ki me čara.

 

BOG JE

V puhastem predivu oblaka.

V žilah sveže zelenega lista.

V zamahu metuljevih kril.

V špranji med Še malo in Nič več

V kaplji spomina

V materinem vdihu med dvema popadkoma ..

Ampak Bog JE.

Pa če ga imenuješ: Dom, Mir, Uteha, Srečno padalo ali Puščica v letu

 

AMPAK BOG JE!