Te dni na HBO-ju vrtijo erotični triler te igralke, posnet lansko leto, z naslovom Ljubica (Baby girl) Igralko zelo cenim, saj je že odlično odigrala vloge prevajalke v OZN, pogumne vdove, ki žene bikce čez avstralske stepe, psihiatrinje, vodje štaba v boju z (bosanskim) teroristom, Grace Kelly in itd. Itd. Že leta 1999 se je v filmu ukvrarjala s seksualno ambivalentnostjo srečnega zakona v kar precej čudnem filmu Eyes wide open. Citiram: “Film nasproti postavi resnične pustolovščine moža in domišljijske dogodivščine njegove žene ter zastavlja vprašanje: ali obstaja resna razlika med tem, da o seksualni avanturi sanjamo, ter tem, da jo dejansko uresničimo?”
Torej 24 let zatem, takrat stara 57 let, pogumna Nicole Kidman sprejme vlogo v eritičnem trilerju. Film se začne z njenim obrazom orgazmiranja. Po seksu z možem steče k prenosniku in gledajoč porno posnetke se še sama zadovolji. Po poklicu je direktorica uspešnega podjetja, profesionalna, pokončna in stroga. Naenkrat doživimo preskok v njeno nenasitno seksualnost, ko se z mnogo mlajšim pripravnikom zaplete v burno sadomazo afero. Kdo je tu dominanten in kdo vodi igro, ko ona na vseh štirih pije mleko iz skodelice kot mačka. On misli, da je glavni, se pa izkaže, da ga je ona izkoristila za svoje fantazije. Ker “kazen” mora biti, ko se izve za njeno afero, jo izsiljuje sodelavka za napredovanje, izvršilni direktor pa jo poskusi dominantno ponižati, ker ji baje to paše. Uboga Nicole je morala orgazem zaigrati neštetokrat, tako da je ob koncu snemanja izjavila, da je čisto izgorela in da bo ok, če se je nikoli več noben moški ne dotakne. Meni osebno se zdi, da je prestara za takšno vlogo. Njen nabotoksan obraz in izrazito suho neerotično telo mi ne gresta v kontekst, čeprav je njena igra dobra. Glede na naslov se bojim za ženske, ki ne vedo, kdaj ne več igrati vlog ljubic.
Naši otroci in vnučki
Odkar imam vnučka, sem redna gostja na straneh Bolhe in v Baby centru. Okoli hiše se nabirajo bazenčki, mizice, tobogani, na mizi so didaktične igre. Prav je, da otroku nudimo razvojne izzive, vendar je najdragocenejši čas, ki ga preživimo z njimi. Opazujem, kako z novorojenim, nepoznanim bitjem počasi gradimo čustveno vez, brezpogojno ljubezen in skrb. Ko ser nam prvič nasmehne, smo v sedmih nebesih. Ko uganemo, kaj je dvoletnik mislil s svojo govorico loni, moni, boni, in se razveseli, da smo ga končno razumeli, smo končno na isti ravni.
Zato babice, none, nane in dedki, nonoti in stari ati, samo tako naprej, posvetimo našim vnučkom čim več kvalitetnega časa, razvajajmo jih in imejmo jih radi, saj skupaj potujemo skozi to dogodivščino, ki se ji reče ŽIVLJENJE in LJUBEZEN.
Ni komentarjev:
Objavite komentar