Dokler nas bodo na okopih varovale mračne sile pred tem, da
spregledamo, se nimamo česa bati. Ja, takole sem razkajfana, ko po svetu in
tudi pri nas vidim reakcionarnost in prepovedi (»ban« po angleško, ki
onomatopoetsko izraža, da greš VEN, ker nisi naš …) Trump je »zbenal«
državljane nekaterih muslimaskih držav iz svoje America first. Hvala bogu, da
nadzornika nadzoruje nadzornik –ustavno sodišče- in je moral prepoved umakniti.
No, mene osebno pa je razkajfal odnos škofjeloške knjižnice
do ponudbe predstavitve Svitanj pri njih. Najprej časovnica: dopisovali smo si
od PAZI: 16. junija naprej. Vmes so
bile 3-4 mesečne pavze pri njihovem odzivanju, ki so se vsakič začele: Iskreno
se opravičujemo za pozen odgovor in blablabla. 1. oktobra jim spet pišem. Odgovorijo mi 26. januarja, da jih skrbi glede vsebine in obiskanosti predstavitve.
Halo! Rak je pa res nekaj tako zaznamovanega v našem svetu, da o tem res ne bi
radi vznemirjali poslušalstva. Na zagovornico kličem priče:
Mileta Vrega, Nelo Sršen, Borisa Veneta, Sanjo Rozman, Mojco
Vivod-Zor, Darjo Molan itd. itd.
Najboljš, da v tej dolini šentflorjanski tiščimo glavo v
pesek, si nadenemo še plašnice, da bo sigurn, in skurimo vse takele čarovnice,
ki vznemirjajo naše zenovsko umirjenost. Tud Milena Miklavčič ima s svojo
knjigo Ogenj, rit in kače, za katero tudi ne moremo rečt, da obravnava kakšno
lepo in prikupno tematiko, podobne izkušnje, ko jo zavrnejo z »Nein, danke«.
Zadnjič je Boštjan E. Župančič v odličnem intervjuju z Vido
Petrovčič govoril o feminizaciji poklicev in da smo po tem, glej ga zlomka, Slovenci
na osmem mestu v svetu. Za feminizacijo je značilna ženska empatija in tudi
dejstvo, da se projekti nekako ne
pripeljejo do konca. Ko takole pisarim po slovenskih knjižnicah za termine so
povsod ženske. Manj ali bolj odzivne, a še vedno empatične. No tele iz
škofjeloške knjižnice so pa očitno zaščitnice pred vdorom grdob iz zunanjega
sveta. Imajo pravico do odločanja o vsebinah? Imajo. Sem njihovo zavrnitev vzela preveč osebno, ker
sem nekdanja rakava bolnica in zato podzavestno želim, da me obravnavajo
drugače? NE!
Sem
normalna in zrela oseba, ki želi svojo izkušnjo deliti s čim več ljudmi. Ko se
zaprejo ena vrata, se odprejo druga. Iz zavrnitve se duša največ nauči, zato
moja duša, odjahajva vsem zaprtim durim naproti …
Ni komentarjev:
Objavite komentar