Ko sem po televiziji slišala, da španska vlada
pošilja na referendum v Barcelono 26.000 tisoč policistov, se mi je zdelo, da
to ne more biti nič dobrega. Katalonija je (podobno kot Slovenija nekoč za
Jugoslavijo) preveč dobra molzna krava, da bi ji pustili odcepitev.
In se je zgodilo, in to v 21. stoletju v
središču mame Unije, da policisti z vso silo zamahujejo po starih, mladih,
otrocih, jih vlečejo za lase, nanje streljajo z gumijastimi naboji!!!! Tega
svet ni videl. Smo mislili, da se to lahko dogaja samo na daljnem Vzhodu, kot
npr. na trgu Nebeškega miru v Pekingu, kjer je bilo ubitih nekaj tisoč
študentov in intelektualcev, ki so protestirali za večjo politično in družbeno
svobodo. Si je res treba svobodo ali odcepitev priboriti v potu in s krvjo? Pol
pridejo pa ta pametni birokrati in nabijajo o neustavnosti in dialogu. Juncker
je zaskrbljen, Cerar in Evvjavec sta zaskrbljena …A Katalonci pa niso bili
nič zaskrbljeni, ko so podprli slovensko samostojnost?
Barcelona vre. Ravno sem prebrala knjigo Ruiza
Zafona Senca vetra, ki je nesmrtni spomenik temu večnemu mestu, polnemu sanjskih
dadaističnih slik in zgradb. Mesto, ki je odprto do vseh narodnosti in ki je
letos že krvavelo pod terorističnimi streli, zdaj pa trpi pod škornji svojih
bratov. Kako dobro dé, ko vidiš posnetke, ko hotelirji izganjajo Guardio civil
iz svojih hotelov (A včeraj si tolkel po
naših, danes naj bi ti pa stregli kosilo in večerjo?) Mržnja se prenaša
povsod, še v Madrid na nogometne zelenice, kjer so na tekmi izžvižgali
katalonskega igralca Pikeja.
Narod je vstal kot eno in to se imenuje pravica
do samoodločbe. Lahko se še ne vem kako igrate z raznimi neustavnimi
pogruntavščinami, ampak to je temeljna pravica narodov. Priborilo si jo je tudi
900 ranjenih v barcelonskih nemirih. Kje je bila zanje možnost dialoga? Los hermanos
catalanes, mi smo z vami!
Ni komentarjev:
Objavite komentar