All life demands struggle. Those who
have everything given to them become lazy, selfish, and insensitive to the real
values of life. The very striving and hard work that we so constantly try to
avoid is the major building block in the person we are today.
Pope Paul VI
V mesecu boja proti raku dojke in raka
na splošno razmišljam o volji do preživetja vseh tistih, ki so ga premagali, pa
naj bodo mali bolniki iz društva Mali vitez ali pogumne ženske in moški (slednji ravnokar ustanavljajo društvo Onko
meni – bravo fantje) vseh starosti, ne glede na spol in število.
Neverjetno je, kako življenje najde svojo
pot. Pa naj bo iz tiste prajuhe, ko se je po naključju zgodil preskok z
mitohodrijske celice v prokariotsko celico. Razvoj na Zemlji kaže, da gre za
skrajno neverjeten pojav, saj se je v celotni zgodovini planeta primeril samo
enkrat. Vse večcelično življenje (rastline, glive, živali) je namreč potomec
prve evkariontske celice (tako pravijo
evolucionisti, seveda jim nasprotujejo kreacionisti s svojim Božjim načrtom).
Sicer pa je za preživetje in obstoj posameznika bolj pomembna njegova karma in
dharma, kot kako, kje in zakaj se je paramecij preobrazil v višjo celično
obliko, a ne?
Enako voljo do preživetja vidim, ko pogledam
kako npr. rastlinica zraste iz minimalne režice, kjer si ustvari zadostne
pogoje za rast. Pa orhideje, ki rastejo v najskromnejših pogojih vlage in
zemlje, a ustvarijo prekrasne cvetove.
Ali pa če gremo k človeškemu faktorju, če se
spomnim mojega Jana, katerega embrio je že bil zapisan v kartotekah za odpis, pa
me je neki glas iz onostranstva poklical, da se to svetlobno bitje mora
udejaniti. V kartoteki smo prekrižali njegov odpis in nanjo udarili žig:
POTRJEN ZA PREŽIVETJE.
Življenje vedno najde pot, čeprav naokrog in
po ovinkih, zato je vedno upanje: zate, zame, za vse nas. Samo želeti si je treba!
Ni komentarjev:
Objavite komentar