Zgodbe pred vrati

Najprej je misel, brez imena in scenarija, potem pa ljudje v tej misli dobijo imena, izriše se scena okoli njih, osebe stopajo v interakcijo in zgodi se …. zgodba.

Tako se je v teh dneh zgodila zgodba o uspehu naših odbojkarjev, s katerimi se je identificiralo na tisoče Slovencev. To je prava lekcija domovinske ljubezni in evforije. To smo po potrebovali po košarkarski pravljici leta 2017.

 ***

Potem se je zgodila zgodba zbiranja denarja za malega Krisa, pri kateri so Slovenci za ozdravite njegove redke bolezni – mišične distrofije,  zbrali že čez 1,5 milijona. Bravo Slovenci, spet smo pokazali, da znamo stopit skupaj. Če daruješ na SMS 5 evrov, je to toliko kot da bi popil 2 pivi?!

***

Nacionalni prevoznik Adria je zaprosil za 4 milijone premostitvenega kredita. Za primerjavo: Krisovo zdravljenje bo stalo pa 2,3 milijona. Svojega nacionalnega prevoznika smo  leta 2016 prodali za 100.000 € (cena manjšega stanovanja v LJ) in to skladu 4K Invest, ki ni imel izkušenj z letalstvom. Zdaj gre zgodba proti koncu,  na Brniku so že 4 prizemljena letala in na stotine potnikov z odpovedanimi leti, ki jih uprava pušča brez informacij. Če sem malo ironična,  jo lahko reši samo še Red Bull.

Saj vem, da je šel po gobe tudi prevoznik Thomas Cook, ampak ljudem je pa le treba povedat, zakaj gre, ali jim pa saj ne prodajat več kart za odpovedane polete! Kakšna ignoranca!

***

H koncu je prišla tudi moja osebna zgodba  mladostne ljubezenske romance. Izvedela sem namreč, da je rak pokosil mojega Emmanuela. Pred dvemi leti sva po 35 letih navezala stik prek FB, pisal mi je, da je srečno poročen in da živi od glasbe, kar si je vedno želel. Potem je komunikacija potihnila, zdaj pa izvem, da se je leto in pol boril z rakom in podlegel. Če bi nama takrat, pred toliko leti, ko sva bila zaljubljena kot dva kužka, kdo rekel, da bova oba zbolela za rakom, bi se samo smejala, Emmanuel pa bi s svojimi veliki zelenimi očmi in skodranimi dolgimi lasmi zaigral kakšen skeč na to témo v smislu: Cancer, no thank you ali pa: Nous ne voulons pas de cette saloperie (v prevodu: te svinjarije pa nočmo).

Počivaj v miru, moj provansalski trubadur, na svojem posestvu v Cevenih. Tam ni več bolečin, samo modro provansalsko nebo in čarobna glasba, ki si jo izvabljal iz kitar.

In ljudje, ki smo te imeli radi!

 

KJE PA VAS ČEVELJ ŽULI?

Mene čevelj oziroma mojo dušo žuli:

-          da se ljudje tako neodgovorno obnašamo do naše matere Zemlje

-           

-          da nam vse več klovnov kroji svet (ameriški predsednik Trump, britanski premier Johnson, ukrajinski predsednik Zelenski in konec koncev tudi  naš Marjan Šarec alias Serpentinšek)

-          da srednje medicinske sestre pri izraziti stiski z zdravstvenim osebjem lahko na primer po novem pacientu merijo temperaturo in mu pomagajo pri verskem obredu, ne smejo pa odstranjevati šivov in sponk

-          da je človek, ki je pomagal prijatelju pri prekrivanju strehe za to dobil kazen 1000 evrov

-          da je sodišče Damjanu Jankoviču odpisalo dolg v višini 29 milijonov evrov, da pa meni,če npr. ne plačam kazni  za parkiranje takoj odbijejo od plače in da mi država še nikoli ni odpisala nobenega dolga

-          da povsod postavljajo stebričke, da ja ne bi mogli več nekontrolirano parkirati

-          da na strehe postavljajo špice, da golobi ne bi mogli več tam posedati

-           

-          da se na meji postavlja bodeča rezilna žica

-          da je v glavah ljudi vse več nestrpnosti in materializma

-           

-           

MI JE PA V UTEHO, DA JE OKOLI MENE VSE VEČ DUHOVNO OZAVEŠČENIH LJUDI, S KATERIMI MISLIMO DOBRO IN ŠIRIMO ZAVEST

BABANAM KEVALAM

ali Ljubezen je vse, kar je. Poznamo različne ljubezni: egoistično, bratsko in sestrsko, materinsko, ljubezen do partnerja, do staršev, do bivanja oz. boga. Lahko je pristna ali zlagana, pogojna in brezpogojna, ponavadi boli, po drugi strani pa te lahko izstreli do oblakov.

Če se spomnim nazaj na svoje ljubezni. Najprej je bila prva osnovnošolska. Šlo je samo za izmenjavo pogledov in stiskanje med plesom v zatemnjeni avli šole Majde Vrhovnik. Ampak je šla že do drobovja, ker se takrat že sproži ves ljubezenski aparat, ki ga premoreš in te bo spremljal naprej vse življenje.

Potem dve ljubezni na daljavo, ena do Novosadčana, druga do Francoza. Polna hrepenenja in iluzij, ker je bilo treba z njimi napolniti fizično odsotnost. Bilo je lepo, a je pogosto bolelo, ker so ti odnosi zelo zavajajoči. Ko se je treba začeti ukvarjati z vsakodnevnimi banalijami, se veza zaključi.

Vmes je bilo še veliko platonskih ljubezni, ker mi zgleda Neptun v natalni karti mede sliko in ustvarja iluzije. V tem primeru vsaj nikogar ne prizadaneš, ker je zadeva enostranska.

Ko si ustvariš družino, je treba začeti graditi trajno vez, sprejeti odgovornost, kompromise, vztrajati, brusiti vezo kot diamant, se pogovarjati in pregovarjati, postavljati meje in še in še. Težko delo, a se splača!

Če gremo zdaj s telesne, zemeljske še na duhovno ljubezen. Pravijo, da je edina prava ljubezen tista brezpogojna do boga, pa naj to imenujemo kot vse urejajoča sila, logos, božanska energija, narava. Zame je najvišja vibracija, ki obstaja, je svetloba in predanost, besede sploh ne sežejo do njenih globin in visočin …

Vanjo se potopiš kot v snežnobel oblak, ki te poboža s svojo milino in blagostjo. Včasih se v njem kopaš, drugič z njim letiš čez nebo. Naj le traja!