Kraška
pokrajina. Kamnita in otožna. Jeseni odeta v bakrene odtenke. V vinu je skrita
njena božansko-mistična esenca. Na srečanju s skupino za samopomoč v Sežani, sem
se srečala s svojo dušno sestro Sonjo Lozej, žal že preminulo, ki je tako kot
jaz stopala iz teme v SVETLOBO. Na srečo je za seboj pustila sled, pesniško
zbirko z naslovom Bolečino sem ujela v pesem. Objavljam eno od njenih
presunljivo lepih pesmi:
NOV SVET PRED MANO SE
ROJEVA
Nov svet pred mano se
rojeva
in prihaja vame skozi
vdih, smeh, jok in zvok.
Z odprtimi rokami,
radostjo v srcu,
Sprejemam vase to novo
rojstvo.
Zavedajoč se, kaj mi je
podarjeno,
pogoltnem vase vso
grenkobo.
Iz bolečih ritualov v
noči prebujam se
v želeno SVETLOBO
Z njo padam in se
dvigam.
Sonja Lozej
Ni komentarjev:
Objavite komentar