Potopis zaključujem z odklopom pod palmami, točneje na
otoku Koh Samet, na vzhodnem delu Tajske. Najprej nas z gliserjem v desetih
minut dostavijo s celine na ta otok, ki v prevodu pomeni otok čajevcev. Zaradi
velike hitrosti čolna doživim napad stranske boje, ki mi jo vrže skoraj v
naročje. Kot prava Amazonka, jo hočem vreči nazaj, pa mi posadka zakriči, da
ne. Ok, sam po vejte, kaj hočete in drugič malo bolj poskrbite za varnost
turistov!? Ko prispemo na kopno, se nabašemo v pick-upe, ki so prirejeni za
prevoz ljudi. Seveda nas zaradi hitrosti in luknjaste ceste spet premetava.
Prispemo v lep welness center.
Plaža lepa.
Samo če voda ne bi bila pretopla, morje preplitko, če ne
bi bilo preveč jaht v bližini, ki zasmrajajo ozračje, ko naložijo turiste in
jih popeljejo na izlete.
No, ne bom preveč kritizirala… Morje je turkizno, mivka
bela, podolgovati val je raj za fotkanje v peneči vodi. Večina ljudi ne zna
plavati, zato imajo šlavfe v obliki flamingov.
Otok slovi po številnih kipih morskih deklic. Upodabljajo
star ljudski mit o ljubezni med morsko deklico in princem. Morske deklice simbolizirajo
varnost in modrost.
Ponoči plažo
zasedejo restavracije in požiralci ognja.
Z Janom najdeva na plaži
prijetne jabooze ob svetlobi spreminjajočih svetlobnih kock. Glasbena kulisa? Yeah,
man, rasta man,... seveda spet Bob Marley, ki je že postal stalnica najinega
potovanja. Nad nama zvezdnato nebo, zibajoči ritem tega novodobnega
trubadurja, ki se je boril proti
neenakosti, kapitalizmu in izkoriščanju. A je lahko kaj še lepšega?
Ni komentarjev:
Objavite komentar