Je izjavil Feri Lainšček
Vesni Milek v oddaji Od blizu. Postavila bom še drznejšo trditev, da je pesnik
človeku kot takemu na poti. Bom ilustrirala s primerom. Predstavitev mojih
potopisov me je pripeljala v Ilirsko Bistrico. V knjižnico MS. Sem šla takoj
pogledat, kaj stoji za to kratico. In ugotovim, da gre za Makso Samsa, žensko,
pesnico, zaljubljeno v Srečka Kosovela, ki je 1974 storila smrt, ko je hotela
prečiti okoliški potok. Na Wikipediji piše, da je bila nekoliko zasanjana,
vprašanje katero misel ali stih je imela v glavi, ko jo je ponesel tok, podobno
kot Prešernovo Uršiko zalo. Domačini so mi znali povedati, da je bila ta Maksa
bolj čudaška, vedno v škornjih in precej možata. Kakor koli obračamo, morda je
bila slaba plavalka ali pa premalo pozorna na pasti materialnega sveta in je šla.
Podobno kot Matija Čop, ki je znal 19 jezikov, namesto, da bi se namesto enega naučil
plavati? Pesniki, oziroma umetniki na splošno so pogosto nefunkcionalni v
vsakdanjem življenju.
No, da nadaljujem s Ferijem,
ki je moj priljubljen pesnik in pisatelj pa še tako lepe jasne modre oči ima …
Je navdušen Jungovec in govori o sinhroniciteti dogodkov. Ta je namreč na
podlagi opažanj ponavljajočih se pojavov
vzajemnih dogodkov opazil, da
določena psihična situacija v zunanjem svetu izzove določen dogodek ali
situacijo, ki jo ne moremo poimenovati "naključje", saj je v preočitni povezanosti s psihično situacijo posameznika.
Takih naključij sem imela v življenju že kar nekaj. Že tole, da sem istega
dne poslušala pesnika Lainščka, izvedela, da obstaja pesnica z imenom Maksa
Samsa, ki je neverjetno podobna moji stari mami (je tudi bila čudaška, samo ne
pesnica), in da sem tudi sama predstavila svojo pesniško zbirko Črne in bele
ptice. Čudna 3 naključja, a ne?
Ni komentarjev:
Objavite komentar