Bolečina v ledvenem delu križa mi je
povzročila tudi to. Stopala so mi naenkrat izven dosega rok. Sovražim vse, kar
je pri tleh, ker se ne morem pripogibati. Zgubam si nogavico, kot smo to delali
pri obuvanju dojenčka, in si na koleno nastavim desno nogo, da si jo lažje
navlečem.. Z desno mi uspe, z levo nikakor ne. Pokličem na pomoč Jana. » A bi
prosim mamici obul štumfke? In takoj obrambne besede: Tudi jaz sem te obuvala,
ko si bil majhen.« Nič ne reče, samo smeji se in mi nogavico nategne gor do
gležnja, da me kar zaboli. »Ne tko grobo«, vpijem.
Kako
se vrti tole kolo življenja. Spomnim se, kako težko sem čakala mamo, da me je
prišla iskat v vrtec. Zdaj je obrnjena situacija, ko me ona čaka na Bokalcih,
da jo obiščem …
Pet zgodb o raku
Končno
en pošten in iskren film o raku, ki ni preveč jokav in patetičen. Pripoveduje
zgodbo petih žensk z rakom na dojki, režirale pa so jih Jennifer Aniston, Demi
Moor, Alycia Keys. Neposredno, brez olepšav, tako kot je. V eni zgodbi trčita
skupaj ženska z rakom na dojki, ki trpi za zaprtimi vrati za to »umazano«
boleznijo in je tudi mala hči ne sme obiskati. Istočasno vsa družina z zanimanjem
gleda prenos pristanka na Luni …
V
drugi zgodbi ženska izve za svojo neozdravljivo bolezen in sprašuje, ali
obstaja pri raku tudi stopnja 5. Ne, pravi zdravnica, obstaja samo stopnja 4.
Bolnica pa odvrne: jasno, stopnja 5 je smrt. Potem razproda vse svoje imetje,
da si privošči vse, za kar je bila prej prikrajšana. Ko nato izve, da je njena
bolezen v remisiji, tj. da še ne bo tako kmalu umrla, se zjoka, ker je porabila
ves svoj denar …
V
naslednji zgodbi vidimo zaščitniško mamo in dve odrasli hčeri, od katerih je
ena zelo uspešna menedžerka. Ko mami pove, da ima raka na dojki in da mora na
operacijo, je ta vsa penasta, ker ne bo mogla na sestričnino poroko. Čeprav je
menedžerka zelo samostojna in mamo ter sestro nažene s klinike, tik pred
operacijo spozna, da vseeno potrebuje njuno pomoč.
Pri
četrti zgodbi gre za dojke kot seks simbol. Partner lepe plesalke v baru je zatipal
bulico na njenih dojkah. Ima jih zelo rad in je vsako od njiju poimenoval s
svojim imenom. Obema je težko posloviti se od tega lepega dela ženskega telesa.
Na koncu je presunljiv prizor, ko on poljubi ravno površino z brazgotinami po
operaciji, kjer so bili včasih lepi hribčki ….
Zadnja
zgodba pripoveduje o tem, kako povedati novico, da je ženska zbolela za rakom
na dojki. Hči matere iz prve zgodbe postane onkologinja in tudi sama zboli za
rakom na dojki. Kako težko je to povedati njeni hčerkici, ker čuti, da mora
popraviti svojo zgodbo iz mladosti. Hčerka ravno gleda risanko in še ni
pripravljena na to novico. Tudi oče onkologinje se ne zna sprijazniti z novico in ob njej ostane nem …
Bo pa ja spustil;Jan,štumf,gleženj;bolečina,spomin.Odvezi
OdgovoriIzbriši