Zavedam
se, da téma ni ravno primerna za poletni čas kislih kumaric, a kaj ko se
trenutno ukvarjam prav s tem, s fizično kostno bolečino artroze desnega
gležnja. Saj vemo, da bolečino delimo na psihično in fizično in da psihična
bolečina, če je ne zdravimo, bolj boli kot fizična. Se strinjam, s psihičnimi
travmami sem se veliko ukvarjala, jih čistila in odpuščala …
Ampak
zdaj je nastopil čas fizične bolečine. Preživela sem že nešteto migren,
granulomov, bolečin v križu, raka na dojki, odstranitev jajčnikov. Trenutna
bolečina pa je vedno najhujša. Po Luise Hay pomeni bolečina v gležnju občutek
krivde, zaradi česar je korak naprej negotov??
Zagotovo
sem v življenju na novih križpotjih,
ampak zgodba s tem mojim gležnjem sega 30 let nazaj. Povezana je s krivdo do
sošolke, ampak z njo sva zadevo zgladili. Zdaj se je na gleženj obesila artroza
in mi spremenila življenje. Noge so moj pogon v svet, nosijo me v drago naravo,
na potovanja, od točke A do točke B.
Zdaj
zaradi bolečine izračunavam, koliko korakov moram narediti do parkinga, do
službe, do doma starejših, do zdravstvenega doma. Pravijo, da so diamanti najboljši prijatelji žensk! Zame
so najboljši prijatelji stoli in klopce, na katerih lahko oddahnem po 50 m
hoje! Učim se hoditi kot otrok, štejem si korak, sestavljen iz dveh gibov:
leva, desna, leva desna, ne nagibaj gležnja preveč v desno, spusti bok,
prilagodi gib leve noge, da ne bo korak preveč sunkovit. Jesus… Človek glede na
svoj hendikep vidi samo to točko pri ljudeh, kako lahkotno stopicljajo naokoli,
grejo na izlete in v daljne kraje …
Bolečina spremeni odnose med
ljudmi, eni z njo nastopajo, drugi, kot jaz, jo nosijo sami in nočejo, da se
drugi z njimi ukvarjajo. »Pusti me pri miru«, si mislim, »bom že kako«. Lažje
nosim svojo bolečino, kot da opazujem tujo. Biti moraš faca, da zaradi nje ne
postaneš zagrenjen, da se ne počutiš manjvrednega, da narediš vse, kar je v
tvoji moči, da jo odpraviš. Če je treba tudi s kirurškim nožem, tableti,
alternativo in psihično močjo.V bistvu pa te bolečina spominja, da si živ, da preko nje rasteš in se učiš, da jo premaguješ. Kajti samo tako lahko prideš v svetlobo in ne z udobnim ležanjem na mehkih pernicah.
8. avgusta imam pregled pri ortopedu,
do takrat pa bom krevsala po 100 stopnicah navzdol do službe in nato po 100
stopnicah navzgor do doma, si dajala hladilne blazine, se prepuščala zdravilnim
rokam moje predane zdravilke in lastnim začetniškim rokam. In odgovarjala na
stalna vprašanja: »Zakaj pa šepaš? A te tko boli? Kaj je pa blo? A se da kej
popravt?
Ni komentarjev:
Objavite komentar