Res mi ljudje na deželi prinašajo sveža jajca, smetarji mi pa odnašajo smeti (ravnokar so se mimi propeljali smetarji, kakšna sinhroniciteta!).
V prenesenem pomenu odpiram vrata samo še tistim, ki so mi blizu, ki so iz mojega kroga in si jih sama izberem. Ker v nasprotnem tratim energijo za nič, to pa potrebujem za tiste …. moje. Pa ne gre za elitizem, ampak za bližino somišljenikov, sester in redkih bratov. Z njimi se počutim doma, razumemo se brez besed, preko srca.
Naravovarstveniki mi napadajo rock in prvomajske igre
Jesus Christ sem razkurjena. Najprej so Magnificu prepovedali koncert v Tivoliju na prostem zaradi nekega hrošča in ene rožce, zdaj so prepovedali še pohod na Rožnik in koncert na jasi, spet zaradi zaščite ne vem katere biološke vrste. A za 1. maj je pa lahko okol lomastila delavska srenja, …da ni mogoče imel prste vmes spet Jankovič, ki je kasiral od vsake stojnice, pir za “delavce” je bil po 3,5 €, porcija čevapov 9 €?! Na splošno je naravovarstvena scena pridobila primat, za pridobiovanje energije ne dovolijo veternic ali vodne energije. Najbolje da si doma nabavimo kolesa in pridobivamo elektriko na dinamo.
Modri kaftan ali stopnje ljubezni
Navdušuje me ženski režiserski princip. Njihova filmska govorica je počasna, nežna, globoka. Na primer v enem mojih najboljših filmov Klavir ,Jane Campion, ali pa v lanskoletnem filmu Celine Song Pretekla življenja. Današnji zapis velja francoski frežiserki Maryam Touzani in filmu Modri kaftan. Gre za ljubezenski trikotnilk med tradicionalnim maroškim krojačem, njegovo ljubečo ženo ter čednim mladim vajencem. Skozi ves film se vije podoba tkanja modrega kaftana z zlato nitjo. Kdo bo nosil ta kaftan?
Gre za podobo rok, s katerimi umetelno tkemo (življenje), se ljubeče dotikamo, senzualno lupimo mandarino za umirajočega. Ker žena bo na koncu umrla za rakom na dojki. Neverjeten je prizor, ko se mož prvič dotakne njene brazgotine po odstranjeni dojki. Intimna kamera je počasna, zaustavlja se na obrazih igralcev. Žena ve, da ima mož homoseksualna razmerja in da se bo zbližal tudi z lepim mladim vajencem. A ga ne obsoja, pred smrtjo ga razbremeni krivde homoseksualnosti z besedami: “Zame si najbolj čist človek. Ne boj se ljubiti.” V nasprotju z vsemi načeli muslimanskih pogrebnih ritualov ženo sleče iz belih ovojev blaga in jo obleče v modri kaftan z zlatimi nitmi, čeprav je bil namenjen drugi stranki. On in vajenec si jo oprtata na pogrebna nosila in sama odneseta proti grobu. V daljavi slišimo šumenje morja in krike galebov. Tam naj počiva, očiščena vseh grehov, kakor očistimo belo blago umazanije.
Tudi od Mance smo se poslovili v belem, prepričana sem, da je tudi njena duša bila oblečena v z zlatom izvezeno tančico in da so okoli letali najlepši metulji ljubezni.
Ni komentarjev:
Objavite komentar