Če gaga kot raca, če hodi kot raca, potem je verjetno raca

Ali za moje angliste:If it looks like a duck, swims like a duck, and quacks like a duck, then it probably is a duck.

Za tiste, ki spremljate dnevno politiko, veste, da gre za polemiko, ki se je razplamtela ob Pahorjevi izjavi v nedeljskem intervjuju, da lahko zločine v Gazi kot genocide okarakterizira le mednarodno sodišče. Slovenska predsednica je pred Evropskim parlamentom namreč odkrito izjavila, da gre za genocid nad Palestinci in mi molčimo. Vesoljna Slovenija se je po stari navadi ločila na dvoje, eni, da ima jajca in da ima prav, da to izjavi, drugi, da če je res tako, zakaj naša zunanja politika stoji ob strani in se ne pridruži tožbi Južne Afrike na Meddržavnem sodišču proti Izraelu. Fuj. To me spominja na sholastične metode, kjer se razpravljavci ukvarjajo z logiko in ostalimi modrovanji in mišljenji ne pa z realnimi stvarmi. Namesto da bi konju prešteli zobe, ga raje opazujejo, kot da bi mu pogledali v gobec!! Madona, a ni vseeno, kako imenujemo to morijo, ljudje so talci obeh vlad, umrlo je ze 53.000 Palestincev, 120.000 je ranjenih, humanitarna pomoč je blokirana … Mi pa po govornicah in v foteljih razpravljamo, kako naj ta pojav imenujemo!?

Pesnjenje v nebo

Na drugi strani sveta, v naši lepi mirni deželici se pa lahko ukvarjamo s kulturo. Kulturo, kot nadgradnjo naše biti, kot temeljem nacionalne identitete. Sedem »veličastnih« pesnikov, med katerimi sem tudi jaz, bere pesmi pred petimi obiskujočimi. Prav ste slišali, pred petimi obiskovalci. Pa da ne bo pomote, da dogodek ni bil komuniciran. Panoji, plakati v knjižnici, maili, ustna vabila … Pesmi smo recitirali v plavo nebo, pticam na nebu, zelenim drevesom, vodnjaku, ki je v bližini veselo žuborel, zvoniku, ki se je oglasil v cerkvi …

 Mimoidoči malo pogledajo v našo smer in odidejo dalje, očka z dvema hčerkicama se celo malo ustavi in ujame naključne besed: prišla si kot angel, Bog je, povej pa četudi je laž, prikovane zvezde, biserne solze, danes je en tak srečen dan.

Imam uvod s pretakanjem besed (vode) med dvema srebrnima posodama in govorim:

BESEDE PRETAKAM MED TABO IN MANO,

MED NEBOM IN ZEMLJO,

MED PTICO IN NJENO SENCO.

KO BO ZMANJKALO BESED

BO NASTALA TIŠINA.

TIŠINA, KI BOLI,

TIŠINA, KI KRIČI

ZATO PESNIKI NIZAMO BESEDE V MOZAIK

DA PREGLASIMO TIŠINO.

Ko in če bo nastala tišina in če ne bo več nikogar, ki bi poslušal pesmi, bodo srca pesnikov sprhnela v prah in ljudje se bodo spremenili v robote.

Ob tem pa gledam polne stadione nogometnih navdušencev. Vidiš Darja, to je kultura za množice.

Rockerji se ne damo

Rock rules. Ozzy Osborne bo imel v Angliji zadnji koncer s svojo originalno skupino. Karte so pošle v 15 minutah?? Tud to je kultura za množice. Kolk uživam, kadar grem na kakšen rock koncert in vidim šestdesetletne dolgolasce, ki prilezejo iz svojih lukenj. Ker rock je globalni sociološki fenomen, je naša mladost.

Moje rockersko srce se že veseli skorajšnjega koncerta Pink Floydov v Križankah. Da preko časa in denarja pogledamo na Bright Side of the Moon.