Prav je, da testosteronu postavimo nasproti tudi estrogen, ki ga povezujemo z ženskostjo. Po ABC zdravja navajam:” Estrogen poskrbi za to, da je ženska zares ženstvena. Zapeljive obline deklet, prsi in pravilno delovanje reproduktivnega sistema pa so le posledica delovanja tega hormona.”
Čeprav pišem o “špricanju” estrogena, v družbenem smislu ni kakšnih velikih druženj ali gibanj, ki bi povezovale ženske kot npr. nogometne tekme. Ženske se bolj združujejo v manjših skupinah, so prijateljice po dve ali tri, ideološko pa npr. kot feministke.
Se pa v zadnjem času pojavlja "Rdeči šotor" kot koncept varnega prostora, kjer se ženske zbirajo, si nudijo oporo, delijo življenjske izkušnje in se posvečajo osebni ter duhovni rasti. V različnih kulturah po svetu so v preteklosti obstajali posebni prostori, kamor so se ženske umaknile v času menstruacije, nosečnosti ali pomembnih življenjskih prehodov.
Sama sem bolj individualistka in se ne pridružujem tem skupnostim. Verjamem pa v “ohlapno” sestrstvo, ki ga gradimo v okviru podporne onkološke skupine, Shakti plesov in končno tudi na mojih skupinah joge in kardio vadbe.
Feminilne moči se skrivajo v ciklih, menstruaciji, porodu, menopavzi, ki nimajo le hormonske podlage, temveč tudi čustvene, intelektualne, ustvarjalne in duhovne aspekte.
Ločujem ženskost, ki se nanaša na spol, od ženstvenosti, ki se nanaša na način izražanja ženskega spola. Ženstvenost se kaže tako v seksapilu kot značajskih lastnostih miline, nežnosti, materinskosti. Zase lahko rečem, da v mladosti kot pripadnica gibanja flower power nisem hotela pretirano delovati ženstveno. Nosila sem moške majice, bolj skrivala oprsje kot ne, redko nosila krila in obleke. Ker sem želela, da me dojemajo kot osebo in ne zgolj kot žensko.
Potem sem postala mati in hormonski koktajl je v meni zbudil neizmerno ljubezen do malih bitij, ki jih spremljaš do odhoda v svet.
Estrogensko nihanje pri ženski seveda povzroči tudi čustvena nihanja. Estrogen mi jo je zagodel pri 50. letu starosti, ko so se rakave celice cepile na estrogenske receptorje. Estrogen so mi potem pet let uničevali s hormonsko terapijo. Naenkrat sem padla v menopavzo, vročinske valove, nespečnost, razpoloženjska nihanja, maščobne blazinice in povečevanje teže. Sem si rekla, “Darja, spreminjaš se v brezspolnika.”
Danes, 18 let po tem sem še vedno tukaj, še vedno ženskega spola, mogoče malo manj ženstvena, milino in nežnost pa čutim v srcu, do svojih prijateljic, otrok, vnučkov, narave … Zlasti v gozdu, ki ga dojemam kot eno veliko mati, v katerem njeni otroci- drevesa in rastlinje komunicira med seboj, se ščiti, skrbi eno za drugo.
A ni to ultimativna manifestacija ženske kot ustvarjalke in skrbnice življenja?
