četrtek, 5. januar 2017

Dva filma: the Piano in From the land of the Mooon



Oba govorita o strasti, ki te zažge in razžre. V Klavirju mora Ada s telesom priigrati nazaj tipke svojega klavirja.

V drugem najnovejšem filmu z letošnjega festivala v Cannesu z naslovom Mal de Pierre pa se junakinja (igra jo Marion Cotillard) spusti v strastno avanturo z vojakom, ranjenim v vietnamski vojni. Oba se zdravita v švicarskem zdravilišču. Enkrat na teden pride fotograf in smehljajoče varovance ovekoveči na fotelju, z ošiljenimi švicarskimi gorami v ozadju. Ko Marion proti koncu filma pogleda to fotko, gledalca šokira, ko vidi, da je na sliki samo ona. Je bila strast torej zgolj umišljena?

Sicer pa obe junakinji končata v konvencionalnem življenju, ker se seveda s tako uničajočo strastjo ne da živeti. Ada poučuje klavir in ima namesto odsekanega prsta (kazen mora biti, kazen je vzgojna) železni naprstnik. Njen prvotni klavir v enem najlepših posnetkov v kinematografiji lebdi v globoki morski vodi, ona pa je privezana nanj kot s popkovino. Film se konča s temi verzi Thomasa Hooda:

"There is a silence where hath been no sound. There is a silence where no sound may be—in the cold grave, under the deep deep sea".

Marion pa s svojim dolgočasnim možem obišče njegovo uničeno vas v Španiji in s tem prvič potrdi voljnost za njuno zvezo. On je vedel že veliko pred njo, da njen veteran ne obstaja, pa ji je vseeno pustil njene sanje.

Kako pa je z vašimi strastnimi razmerji in kako vaši partnerji gledajo na to?


nedelja, 1. januar 2017

Pogled skozi okno v novo leto ali kako me je zatajil irski škrat

Pri dobrem krčmarju Pepiju pofotkam lepo okno z ledenimi rožami. Nazdravljamo z zdravilnim pivom in se z ostalimi pacineti, ki so tudi na zdravljenju, gledamo v oči in smo polni dobrih želja. Jože čaka na novo kolekciji "pin-up girls" v predverju krčme. Jao Pepi, če bi imeli vice police, bi ti že zdavnaj cenzurirali tele razkrečene babe ....

Zadnjič pri Pepiju srečam Aleša, ki je čisto kot škotski škrat, samo v izdaji XXL. Ker smo bili že malo v "hlapih" , sem ga vprašala, če mu je že kdo rekel, da ima anglosaško fizionomijo. Clo me je popravil, da je bolj irski škrat. What? Si pa poznavalec, si mislim. No, ne bodmo malenkostni, pač spominjaš na škrata... In letos se tale škrat spet oglasi, tokrat trezen, da nam zaželi novo leto.  Takoj mu dam hitri test: Si ali nisi irski škrat? Debelo me pogleda, vsa mistika izpuhti in reče, da NI. Klinc, zdaj sem  izgubila še tega edinega ižansko-irskega škrata. To ti je Darja razlika med fikcijo in realnostjo.

Grem v svojo spovednico, da si malo izprašam vest, popucam, kar je treba. Na očesu se mi je naredil ječmen prvič v življenju. A to pomeni, da nečesa nočem videt? Je  moje letošnje najlepše darilo v obliki "medvedka iz preteklosti" prišlo z namenom, da se pokesam za svoje ne preveč korektno obnašanje do njega? Prosim kozmos za odpuščanje, pustim za sabo staro skorjo in se ukoreninjim z novimi, močnejšimi koreninami.


sreda, 21. december 2016

Drobna pesem za srečo





Danes se odpirajo vrata

Zato bodimo še posebej šegavi in igrivi

Globokoumni in veseli

Preženimo sence

Naj naš čolnič odplava daleč na odprto morje



Dvignimo megličasto kopreno

In se zazrimo v svoje srce

        TAM JE VSE –

ponedeljek, 19. december 2016

Odprto pismo bodočim samozaložnikom




Dragi bodoči samozaložnik,
letošnja kombinacija v znamenju akcijskega planeta Marsa in prebrisane opice v kitajskem horoskopu je bila kriva, da se je zasvital moj prvenec Svitanja.
Seveda sem imela pred izdajo veliko dilem in vprašanj.

Naj grem v to ali naj v kotu počakam, da me mine napad želje po nastopu na oder?
Še najlažje je knjigo napisati, ampak kako jo bom tržila, ko težko nastopam pred ljudmi?

Se s knjigo ne bom preveč razgalila?
A bo dovolj zanimanja zanjo?

Po pol leta obstoja mojih polžjih hišic na trgu lahko rečem, da mi ni čisto nič žal, da sem šla, kot sem zapisala v knjigi »do nazga«. Bilo je vredno. Deliti svojo zgodbo z občinstvom, poblisk v očeh, stisk roke ali izpoved o lastni zgodbi, JE NEPRECENLJIVO.
Zato vam kličem, bodoči samozaložniki, če vas kje kaj tišči, če bi vaša duša rada pela, potem GO FOR IT. Saj veste, kaj je napisal Neruda:

Počasi umira, kdor opusti načrt še preden ga poskusi izvesti,
kdor ne sprašuje o tistem, česar ne ve,
kdor ne odgovori, ko je vprašan o tistem, kar ve...
Seveda boste morali pisati na vse strani in prositi za termin predstavitev, peči pecivo in imeti pri sebi potujoči set kozarcev za vinček in sok.

Seveda bodo kdaj pozabili odgovoriti na vaš mail, ker ste neznano ime in jih boste morali prijazno opomniti nase.
Vredno je. Stopite iz teme, na svetlo!


nedelja, 11. december 2016

Šest stavkov, s katerimi bi začela svoj namišljeni roman



Otvoritev. Poznamo jo pri razstavah, pri šahu ….Pomeni odprtje vrat, ki so bila prej zaprta ali pa taktiko napredovanja pri šahu (kraljev gambit, škotski gambit, španska otvoritev itd.)



Razmišljam o otvoritvi v literaturi. O pomenu prvega stavka, ki zariše temelje knjige in brizgne sipino črnilo v bralca ter ga »zacumpra«.



Poigrala se bom z nekaj otvoritvami za svojo hipotetično knjigo:

 

1. So dnevi, ko bi se najraje pokril s kovtrom čez glavo in prešprical dan, ki ga je zate zapisala telegrafistka po nareku najvišje inteligence na prosojni papirus tvojega DNK z levosučnimi in desnosučnimi aminokislinami.



2. Če bi Jeff v tistem trenutku vedel, kako usodno se bodo njene zelene oči  z odtenkom vijolične zapičile v njegovo življenje, ji nikoli ne bi odstopil sedeža na natrpanem avtobusu, ki je poskakoval po luknjasti makadamski cesti na poti v izgubljeno kolumbijsko mesto Teyuna.



3. Martin bi lahko s pestjo riža, ki jo je imel v dlani, nahranil nekaj dečkov kuštravih las in lačnih  žametnih oči, ki so njegov prihod vedno pozdravili v upanju, da bo tisto malo riža za trenutek ublažilo kruljenje v njihovih želodčkih. So pač imeli nesrečo, da so se rodili v tem delu sveta, v tej črni Afriki, ki jo ropajo grabežljivi kremplji belih zavojevalcev in ječi v krvi bratomorne vojne.



4. Tibetanski menih Jigme Tsering je v tišini že tretji dan marljivo sestavljal peščeno mandalo. To leto je imela zanj še poseben pomen. Vedel je, da jo bo, ko bo končana, z zamahom roke podrl in pesek stresel v bližnjo reko. Njena energija pa bo ostala zapisana v vesolju in ga za zmeraj povezala z Najvišjim.



5. V osi smrti je bilo že vse zabeleženo, da bosta Žan in Mateja, ki so jima polet z balonom podarili otroci za njuno trideseto obletnico poroke, v košari balona zasedla razdelek, ki ga bo najprej zajel požar.



6. Ker se je Adit prijavil za čistilca na internetu, je po ves dan pregledoval in brisal grozovite prizore otroške pornografije, sodomije, izživljanja islamistov nad ženskami … Ko je zvečer odprl hladilnik, mu ni bilo do ničesar, ker so mu v glavi odzvanjale sprevržene slike najnižje bede človeštva.

petek, 9. december 2016

Čarobni predbožični čas


Skrivnost dvanajstih svetih noči (Franc Božjak)
Čas od 24. decembra do 6. januarja predstavlja nekakšno novo rojstvo, preporod človeka, človeštva, ki v nas aktivira občutke miru, ljubezni, darežljivosti.
V dvanajstih svetih nočeh se z Neba na Zemljo spušča veliko darov v obliki moči, ki oplajajo zemljo (mineralni svet, rastline, živali in človeka. Poimenovali bi jih lahko kar moči skupinskih jazov, pravzorcev in idej, ki plemenitijo Zemljo in omogočajo človeku združevanje sil Zemlje in Neba.
V teh nočeh si lahko učinkovito izboljšamo fizično-energetsko zdravje, se telesno in energetsko obnovimo, sestavimo, okrepimo in očistimo od glave do stopal.

Vsak večer poskrbimo za ustrezno harmonično ali blagodejno »terapijo« v obliki čajev, tinktur, masaž, bachovih kapljic, homeopatije, meditacije, molitve.
 
Advent
Advent pomeni prihod. Adventni venček izvira iz predkrščanskih časov, v svojih ritualih naj bi ga uporabljali že stari Kelti v Nemčiji in Skandinaviji. Keltska plemena so častila ritme narave, osrednje mesto čaščenja pa je zavzemalo sonce. Ob zimskem solsticiju, ko je dan najkrajši, so Kelti molili, da bi se sonce vrnilo, zagotovilo toploto in prihod novega življenja v naravo. Osrednje mesto v njihovih ritualih je zavzemal venček življenja, narejen iz zimzelenih rastlin. Ta naj bi simboliziral neskončni krog življenja in vrtenje letnih časov. Zimzelena rastlina je predstavljala moč zemlje, da preživi temo zime, sveča, ki so jo prižgali, pa je v temo prinašala svetlobo in novo življenje

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

 

sreda, 7. december 2016

Povzdigni svoj glas, človek


Ne mi rečt, da protesti ne zaležejo. Pasivci bodo rekli, da itak nič ne zaleže proti velikim. Bodimo tiho in počakajmo, da bo ta hudo mimo.
Pa ni res, veliko zmago so si izborili Siouxi v Severni Dakoti ob podpori drugih staroselcev, naravovarstvenikov in aktivistov. Zbor inženircev ameriške vojske, ki vodi postopek gradnje spornega naftovoda Dakota Access, je sporočil, da bodo začeli iskati novo pot naftovoda, s katero bi se izognili vrtanju predora pod reko Misuri blizu indijanskega rezervata
Zmagali so, ker so se uprli, ker so kričali, ker so vztrajali in ker so se borili za dobro stvar: vir pitne vode in sveto zemljo z grobišči. Tako je to, ko vržeš kamenček v vodo se okoli njega začnejo širiti valovi. Z delitvijo po Facebooku in na prireditvah v podporo, kot pri nas na Walfdorski šoli. Lahko si ZA, PROTI ali pa NEOPREDELJEN. To skupino Ne vem-jevcev imam najraje. Od vseh možnosti 50 odtenkov sive ne izberejo nobene možnosti, ker je tako najbolj sigurno in udobno.