Neki svežga, neki frišnga

Te dni je težko prezreti lik Magnifica, ki vneto dela reklamo za Spar s kuhovnicami in raznimi gegi. No, priznam, da kljub temu, da se je prodal v reklamne namene, ohranja  svoj tradicionalni videz  malo robustnega, simpatičnega odštekanca.

Preletim Facebookove objave, seveda je veliko pljuvanja po levih in desnih. Hvalabogu, da smo izenačeni vsaj na družabnih medijih, da lahko vsakdo čivka in blati, kakor mu drago. Imamo vse : od zagrizenih radikaliziranih ideologov do psiholoških mojstrov, FDV-jevcev, novinarjev, pisateljev itd. Še najbolj me veselijo kolumne Mihe Mazzinija, je vsaj duhovit in ima širok nabor tem, od psihoprofila nas Slovencev, naših narodnih junakov ter lepega in praznega predsednika do fenomena »slovenskega Pravičnika«.

Na omrežjih se je razplamtela tudi debata o slovenski kulturi. Za Romano Tomc, političarko SDS, ki nas zastopa v »presvitli« Evropi mora biti kultura dostopna in razumljiva narodu in meni, da predstavljajo višek takšne všečne kulture Modrijani?!

 A je potem kaj čudnega, če se morajo naši avantgardni umetniki izstreliti iz tega povprečnega prostora v tujino, kjer dobijo zasluženo priznanje. Pa naj pri tem omenim Laibach in NSK, Dragana Živadinova, Ireno Grafenauer, Tomaža Pandurja, Lilo Prap, Hanno Slak in še in še.

Neki svežga in neki frišnga so bile demonstracije kulturnikov pred minstrstvom za kulturo. Korona spodbude so se našle za gospodarstvo, s.p.-je, prevoznike, kultura, ki je znanilka samobitnosti naroda, pa je ostala mačehovsko prezrta. Ministru se ni zdelo vredno, da pride ven iz svojega brloga in jih nagovori. V znak protesta so posamič pred vhod ministrstva odlagali rekvizite, med katerimi je bilo opaziti več računalniških mišk, slušalke, mikrofon, slikarsko paleto, čopiče, barve, knjige, plakate, lasuljo, piščali in kose oblačil…. Torej njihova osnovna sredstva.

Na koncu so šli »še do nazga«, ko sta igralec Primoža Bezjako in igralka Katarina Stegnar, sicer tudi članica istega igralskega kolektiva Beton Ltd, slekla obleko in jo  nalepila na vrata ministrstva. (A ni hudič, da je Bojan Požar za Novo 24 TV izjavil, da sta ta dva igralca redno zaposlena v SMG in da imata na mesec 2500 EUR plače. Tako, zdaj veste vse).

Vsak protest je legitimen in mu je treba prisluhniti.  Ko ti zmanjka drugih sredstev, moraš uporabiti tudi skrajne ali pa inovativne metode. Podobno kot lepljenje stopinj pred parlamentom ali risanje po tleh… Na žalost pa te legitimne oblike protesta dobijo sodni epilog v obliki izrečenih glob, kot se je zgodilo protestnici Sanji Fidler in še kar nekaj protestnikom, ki so jih legitimirali organi pregona in jih bodo preganjali kot prekrškarje.

Pa še pripis o tem, kako protesnike vidi JJ. Na spominski slovesnosti ob breznu v Kočevskem rogu je izjavil: »Tistim, ki po ulicah in trgih Ljubljane javno grozijo s smrtjo, je treba zato zelo jasno povedati: “Ne bomo vam dovolili, da Slovence znova pahnete v bratomorno divjaštvo«.

Hja, narod si piše sodbo sam!

Kam gredo luknje, ko sira ni več?

Kam gredo luknje, ko sira ni več, je spraševal že Bertold Brecht. Jaz lahko dodam svoj umotvor: Kam bodo šli kolesarji, ko ne bo več protestov? Ali Kam je šla vsa naša ljubezen do oseb, s katerimi smo prekinili zveze?

Sprehajam se po Stegnah in z dlanjo ljubkujem zoreče se biljke žita, kot v filmu Gladiator, če se spomnite. Hvaležna sem za bivanja, za redke sončne žarke, ki se pretikajo med belimi oblaki.

V petek sta bila Venera in Sonce v pentagramu, Venera je iz nočne zvezda zdaj vzšla na jutranje nebo. Venera je nasploh simbol ženskosti in odnosov, vendar ne smemo pozabiti, da simbolizira tudi ustvarjalnost.

 

Ponoči sem predelovala odnose: odmetavala, kar je bilo preživeto in je bolelo ter zarisovala poteze prihodnjih, dobrih in osrečujočih odnosov. Levila sem se kot kača, staro kožo dol, z novo v višje in boljše vibracije. Naj teče čim več oksitocina, tega hormona sreče, ki se mi sprošča pri reiki tretmanih. Preberem, da se tudi med porodom sprošča ta hormon in da je zato tako pomembno, da je pri porodu prisoten partner. Evo, tolk sem že stara, pa sem za to prvič slišala. Moji nazori pri rojevanju so bili, da mi J. pač ne more nič pomagati pri bolečinah, on je bil enakega mnenja in se je tako »žival sama matrala«. Prvič osem ur, drugič šest ur. No, je pa edino res, da si na koncu poplačan s svežim bitjecem, ki še diši po vesolju …

Po enem letu je zunaj spet intervju J. Rogana z Elonom Muskom. Musk pravi, da si bomo lahko kmalu vgradili v lobanjo nevrolinke, s katerimi si bomo povečali kapaciteto naših možgan. Nič več se nam ne bo treba sporazumevati z besedami. Itak bomo pa kmalu pristali na Marsu, kjer si bomo ustvarili novo kolonijo. Damn! Ta vizija mi ni všeč. Joe Rogan pa je glas razuma in Elona spomni na dobro staro nostalgijo »bio« obstoječega človeka, ki ima npr. še vedno rad romantične taborne ognje.  In kako bi se lahko takle ekspresivni  jezični dohtar, ki verjame v moč dobre besede in argumentiranja, odrekel čarobnosti besedovanja. No, Elon je pa res bolj hladen, kot bitje iz vesolja, simpatično neroden, s svojim tikom prikimavanja na koncu stavka. V lanskoletnme intervjuju mi je bilo všeč, ko je s solzami v očeh razlagal, da mu je mar za okolje, a da ga ameriški senat ne podpira. Letos me je presenetil z novim otrokom (že sedmim po vrsti?!),  ki ga ima z vsaj petnajst let mlajšo kanadsko pevko Grimes. Ta mala se mi zdi prava »frkljica« in je najbrž resnobnega Elona kar precej poživila. V intervjuju je nosečnost označila za "veliko požrtvovalnost, ki te stane telo in svobodo". (hihi, glej sestavek zgoraj o sreči nosečnosti in rojevanja).

Sinu sta dala ime X Æ A-12. Ej Elon, to je otrok in ne kakšen tvoj vesoljski ali avtomobilski model. Novo pečeni očka je takole označil otroka:"Je vesel, srečen in nadvse prisrčen«. God bless!