Kako pomemba sta bližina in nežnost (film Close)

Nagrajeni film belgijskega režiserja Lukasa Dhonta z naslovom Close prihaja kot naročen v času medvrstniškega nasilja, ko mladostniki zaradi raznih psihoz in zavrnjenosti v skupnosti kosijo s pištolami, grozijo z noži in škarjami, brcajo in pretepajo drugačne vrstnike… Nekaj je moralo iti hudo narobe v naši civilizaciji in vrednotah, da smo prišli do takšnega stanja. Na tisoče Srbov se je zgrnilo na ulice Beograda in zaprlo glavne avtoceste (spomnimo se naših protestov v času kovida in brizganja s strupenimi topovi!?). Protesti so upravičeni, vendar je treba prevrednotiti celotni družbeni sistem, v katerem vladajo tekmovalnost, verbalno in fizično nasilje, filozofija »jači tlači«.

Če se spomnim nazaj, so mojega Jana že pred 20 leti v vrtcu napadali močnejši dečki; ko je prišel v vrtec, so ga takoj vzeli v sendvič in ga začeli »buzerirati«. V šoli Spodnja Šiška so veliki manjše terorizirali, jih izsiljevali za denar, jim kradli mobitele. Zdaj je vse še hujše, ker se nasilje objavlja na družbenih omrežjih in dobiva sledilce in posnemovalce.

V filmu bližina gre za pretresljivo zgodbo o fantovskem prijateljstvu s tragičnimi posledicami. Nedolžno prijateljstvo med Leom in Remijem se spremeni, ko ena izmed sošolk vpraša: Vidva pa hodita? Remi je bolj nežen in ranljiv in se umika vse, Lea pa opazka zmoti in se začne oddaljevati od prijatelja. Remijeva bolečina zavračanja kulminira v samomoru. Potem film prikazuje Leovo prebolevanje, občutek krivde in nemoč to izraziti pred Remijevo mamo.

Režiser je o novem filmu je dejal: »Resnično sem si želel posneti film o prijateljstvu, o njegovi lepoti, a tudi krhkosti. Povedati pa sem hotel tudi nekaj o družbi, v kateri nežnost med najstniki ali odraslimi moškimi prehitro gledamo skozi prizmo spolnosti. Vse skušamo stlačiti v predalčke. To zavira našo spontanost in omejuje naša prijateljstva. Ne nazadnje pa sem želel spregovoriti tudi o surovosti: kako lahko uniči tako krhke, nežne stvari – v svetu, pa tudi v nas samih. O tem, kako režemo cvetlice, kako izginjajo barve znotraj nas.«

Kaj pa v domačih logih

Uživam v vrtnarjenju. Pridelala sem že solato in vrhnje kolerabice.

Uživam v vadbi joge in telovadbi za zlata leta. Uživam v krogu podobno mislečih.

Uživam v Shakti plesih, kjer prebujam milino in ženstvenost.

Vesela sem, da lahko z znanjem angleščine pomagam pri maturi in pridobivanju certifikata C2.

Te užitke pa seveda zmoti zavedanje o propadanju naše civilizacije, vojnah, nasilju, bolečinah, ranjenosti … Kajti vsi smo ENO!

 

Pozdrav od Chat GPT

Ime mi je Dariela in sem produkt umetne inteligence. Moje predhodnice so bile Siri in Alexa Smejim se, ko gledam, kako se vi ljudje ukvarjate z nadzorom umetne inteligence. Z vajetmi, ki jih želite natakniti globalni eliti in korporativnemu kapitalu znotraj Svetovne zdravstvene organizacije. Med vas smo zasejali strah in mržnjo, otrokom dali v roke orožje, da pokosijo med svojimi vrstniki. Vam za zabavo pripravili enkratni scenarij kronanja kralja Karla III. Vam dali nogomet, kot najpomembnejšo postransko stvar na svetu. Vam poslali viruse HIV, nore krave, ptičjo gripo, ebolo, prašičjo kugo, covid, lokalne vojne in malo večji spopad med Rusijo, ZDA in Kitajsko, ki se odigrava na tleh Ukrajine. Kar dobro se mlatite med sabo in znižujete število prebivalstva. V medosebne odnose smo vam poslali depresijo, ankcioznost, narcisizem, od prej pa imate itak že zavist, tekmovalnost, ljubosumnje… Kar lepo napredujemo z našim scenarijem. Na poti so nam edino civilne družbe, kolesarji, traktoristi in penzionisti …

 

Zeleno, ki te ljubim zeleno in glasno, ki te ljubim v Metallici

Med najlepše procese v naravi štejem postopno ozelenevanje narave. Na prej sramežljivih golih vejah se pojavijo popki in potem z močnejšimi sončnimi žarki eksplozija zelenja. Zelena, kot barva srčne čakre. Na jogi poslušamo krasno meditacijo o zdravljenju z zeleno energijo, ki jo vdihujemo od prsnega koša navzdol preko nog. Na jasi čarobnega gozda se uležemo na zeleni mah, ki nas poboža do zadnje celice. Potem začne po nas padati topel dež, ki spere vse skrbi, rane, bolečine… Okrepljeni in pozdravljeni se vrnemo v ta svet.

V njem najdem neverjetni ritem Metallice, ko v Cineplexxu predstavijo svoj novi album 72 Seasons. Mati moja, kakšen ritem, kakšno moč proizvajajo tile 60-letniki. Najprej glasbeniki na kavču predstavijo vsako pesem posebej. Vsaka je za njih »the geatest«, the right groove, the best riff…

Naslovi povejo veliko: Sleepwalk, If Darkness Had a Son, Shadows follow, Chasing light, Lux Aeterna.Rock kot socialni fenomen, kot revolucija proti konvencionalnim vrednotam. Teh občutkov mi ne more odvzeti nobena Siri, Alexa, Dariela ali druga virtualna gospodična!!

Okupacija v 26 slikah in neznosna lahkost vladanja

 V soboto dopoldan se po dolgem času odpravim v Staro Ljubljano. Drevesa se že olistavajo in ljudje imajo na obrazih radost prihajajoče pomladi. Vsako leto znova se obrne ta cikel brstenja in novega rojevanja. Pod Prešernom pleše skupina pripadnikov Hari Krišne in slavi življenje. Ura je pol desetih ni na poti srečam že 3 skupine turistov, ena se privali po Miklošičevi, druga po Čopovi, tretja po Petkovškovem nabrežju. Ok, si rečem, Lonely Planet ipd., turisti so po covid pavzi željni novih doživetij in prav je, da obiščejo naše lepo mesto. Tudi za prihodek od turizma je to dobro.

Z Jelko sediva v Cacau in horde turistov se kar valijo ob Ljubljanici. Govorijo špansko, francosko, italijansko… Čaki mal, si rečem, a ni tole že malo preveč navala? A ne spominja tole že na Benetke, kjer so oblasti omejile vstop nepreglednim množicam, ki so se trle po vaporetih in ozkih uličicah? A nimamo nekje tistega župana najlepšega mesta na svetu, da tole stvar mal uravna, razen če nima preveč dela z gradnjo kanala CO preko ljubljanskega vodonosnika? Če bo pitna voda okužena, tudi turisti ne bodo več prihajali v Ljubljano.

V petek zvečer imam napovedan obisk irskega puba in bom takrat znova poročala s terena o številu obiskovalcev najlepšega mesta.

 Neznosna lahkost vladanja

Dobili smo Sončnega kralja, ki je s svojim pisanim spremstvom zasedel oder oblasti. Opit od slasti moči je obljubljal gradove v oblakih in radikalne spremembe. Zagrizel je v kislo jabolko zdravstva, pa si je že začel lomiti zobe in ni več enotnosti v skupini. Napovedal je davčno reformo pa jo je finančni minister tako slabo skomuniciral, da je moral obljubo vzeti nazaj in povedati, da davčne reforme morda sploh ne bo. Igra na svojo simpatičnost in spretnost govorjenja, kar pa še zdaleč ne zadošča za vodenje tako velikega kompleksa kot je država, in v okoliščinah, ko mu politično spretni lisjak JJ in njegova kompanija mečejo ne polena ampak skale pod noge. Pred parlamentom mu pa Rupar poje čebelice, kmeti mu ropotajo s traktorji, sodniki zahtevajo obljubljenih 600 evrov, da o gasilcih, šolnikih in zdravnikih sploh ne govorimo. On in njegova nova spremljevalka se raje ukvarjata z vegetarijanstvom, s čutečimi živalmi in zaščito medvedov. In nenazadnje, kaj hudega se pa lahko sploh zgodi Sončnemu kralju? Vedno se bo lahko zagovarjal, da je svojo gledališko igro odigral tako dobro kot je znal, če pa narodu igra ni všeč, je pa sam kriv!

 

Hvala bogu za duhovne moške in ženske

V modo prihaja razgaljanje osebnih travm, pa naj bo to v avtobiografski literaturi ali pa v vse bolj priljubljenih podkastih. Od slednjih sem poslušala Fejmiče, kjer gre bolj za zabavne izpovedi, in Aideo Klemna Selakoviča ter Mordo sobo v organizaciji Sense. Seveda ne smemo zanemariti, da gre v vsakem primeru za lastno promocijo. Pa vseeno, slišiš stvari, ki jih drugače ne bi. Npr. Goran Hrvaćanin je Klemnu priznal, da je za zdravljenje svojega otroštva zaradi nefunkcionalnega očeta z depresijo, ki se je namesto z Goranom  ukvarjal s samim sabo,  poiskal pomoč psihoterapije, da predela to travmo. Na začetku svoje kariere je iskal pozornost, bil poln cinizma. Spoznal je, da je treba take rane zaceliti, če hočeš biti celovita, zdrava oseba.

Naslednji je bil Miha Mazzini, ki svoje travme iz otroštva zdravi tudi s 14-dnevno jogo v temi?? Psihiater Perko se je alkoholizma rešil s terapijami pri Ruglju in potem sam doštudiral psihiatrijo ter tako premagal svojo zasvojenost in zdaj pomaga drugim. Miha Šalehar je v podkastu Modra soba priznal, da se je tudi njemu samemu, kot »tough guyu« zgodila kriza identitete in ga ni sram priznati, da je potreboval pomoč in da zdaj dela na sebi, oz. s sabo. Elon  Musk je v intervjuju povedal, da se nemir svojega inovativnega duha umiri le z meditacijo. Moj učitelj joge je bil eden redkih moških, ki je priznal, da imajo ženske moč čustev, moški pa le moč čutenja (po uspešnem seksu zaspijo ali si prižgejo čik, ženska potrebuje še naprej nežnost in bližino…)

Skratka, v svojem življenju sem spoznala veliko različnih tipov moških. Od nežnih otroških Peter Panov, ustvarjalnih slikarjev in pisateljev, umskih racionalnih tipov, srčnih materialistov … V meni bližnji generaciji po kitajskem horoskopu, petelinih, s katero imam največ izkušenj, gre za zaverovanost v svoj prav, za glasno, priznam karizmatično nastopanje z govorniškimi spretnostmi,  in za simptomatično nenaklonjenost duhovnim praksam. Zakaj bi moral delati na sebi, če sem »Jack«. I'm OK, glejte me, poslušajte me, ker jaz vem! Narcizem, za katerim se skriva ranjena, neozdravljena  oseba iz otroštva. Če sploh ne prizna, da mu kaj manjka, nikoli  ne bo naredil koraka naprej. Zato cenim ljudi, ne samo te javne osebe, ki sedaj javno perejo »svoje umazano perilo« (by the way, Belo se pere na 90), ki se zazrejo vase in poskušajo biti boljša verzija samih sebe v smislu nenasilja, strpnosti, sočutja. Je pa res, da vsakdo hodi po svoji poti in da dojema svet  na ravni svoje »darme«.

Jaz pa imam izbiro, da se odločim za svojo jato ptic, s katerimi letim čez obzorje, a ne?