Nagrajeni film belgijskega režiserja Lukasa Dhonta z naslovom Close prihaja kot naročen v času medvrstniškega nasilja, ko mladostniki zaradi raznih psihoz in zavrnjenosti v skupnosti kosijo s pištolami, grozijo z noži in škarjami, brcajo in pretepajo drugačne vrstnike… Nekaj je moralo iti hudo narobe v naši civilizaciji in vrednotah, da smo prišli do takšnega stanja. Na tisoče Srbov se je zgrnilo na ulice Beograda in zaprlo glavne avtoceste (spomnimo se naših protestov v času kovida in brizganja s strupenimi topovi!?). Protesti so upravičeni, vendar je treba prevrednotiti celotni družbeni sistem, v katerem vladajo tekmovalnost, verbalno in fizično nasilje, filozofija »jači tlači«.
Če se spomnim nazaj, so mojega Jana že pred 20 leti v vrtcu napadali močnejši dečki; ko je prišel v vrtec, so ga takoj vzeli v sendvič in ga začeli »buzerirati«. V šoli Spodnja Šiška so veliki manjše terorizirali, jih izsiljevali za denar, jim kradli mobitele. Zdaj je vse še hujše, ker se nasilje objavlja na družbenih omrežjih in dobiva sledilce in posnemovalce.
V filmu bližina gre za pretresljivo zgodbo o fantovskem prijateljstvu s tragičnimi posledicami. Nedolžno prijateljstvo med Leom in Remijem se spremeni, ko ena izmed sošolk vpraša: Vidva pa hodita? Remi je bolj nežen in ranljiv in se umika vse, Lea pa opazka zmoti in se začne oddaljevati od prijatelja. Remijeva bolečina zavračanja kulminira v samomoru. Potem film prikazuje Leovo prebolevanje, občutek krivde in nemoč to izraziti pred Remijevo mamo.
Režiser je o novem filmu je dejal: »Resnično sem si želel posneti film o prijateljstvu, o njegovi lepoti, a tudi krhkosti. Povedati pa sem hotel tudi nekaj o družbi, v kateri nežnost med najstniki ali odraslimi moškimi prehitro gledamo skozi prizmo spolnosti. Vse skušamo stlačiti v predalčke. To zavira našo spontanost in omejuje naša prijateljstva. Ne nazadnje pa sem želel spregovoriti tudi o surovosti: kako lahko uniči tako krhke, nežne stvari – v svetu, pa tudi v nas samih. O tem, kako režemo cvetlice, kako izginjajo barve znotraj nas.«
Kaj pa v domačih logih
Uživam v vrtnarjenju. Pridelala sem že solato in vrhnje kolerabice.
Uživam v vadbi joge in telovadbi za zlata leta. Uživam v krogu podobno mislečih.
Uživam v Shakti plesih, kjer prebujam milino in ženstvenost.
Vesela sem, da lahko z znanjem angleščine pomagam pri maturi in pridobivanju certifikata C2.
Te užitke pa seveda zmoti zavedanje o propadanju naše civilizacije, vojnah, nasilju, bolečinah, ranjenosti … Kajti vsi smo ENO!
