Plesala bom na tvojem grobu

Plesala bom na tvojem grobu,

ker edino tako počastim najin spomin, dotike, vonjave,

sanje, izrečene in neizrečene besede,

razsute drobtine bivanja v dvoje,

začetke juter in milostne sklenitve večera.

V oknih se izbrišejo odsevi,

dlani ostanejo prazne,

v petah pa se prebudi divji ritem hvaležnosti,

da  SVA BILA.

Zato bom plesala na tvojem grobu, ko bodo vsi drugi jokali.

 

Navdih za to pesem dobim v Ozonovem filmu Poletje 85. Kako fajn, če se pišeš Ozon, saj imaš že v štartu 3 kisikove atome in si lahko high. Gre za strastno najstniško ljubezen med dvema fantoma. Eden ljubi strastno, a posesivno, drugemu je le do fizičnih užitkov. Ko se začne dolgočasiti, svojega ljubimca zamenja za angleško varuško. Fant vzame kamen in mu ga zaluča v glavo. To je začetek konca, ker se drugi fant v divji vožnji z motorjem, morda zato ker se počuti krivega, ubije v prometni nesreči. Zdaj mora preživeli izpolniti dano obljubo, da bo plesal na grobu umrlega. Nadene si slušalke in si zavrti pesem Roda Stewarta I’m sailing. 

To me spomni na mojo zgodbo Poletje 80, ko sva z Emanuelom imela nepozabno poletje in velikokrat plesala na to pesem. V mislih zaplešem na njegovem grobu, tam daleč v francoskih Sevenih, pod vročim modrim provansalskim nebom …

Pa nč bat, plesala bom tudi na grobovih vseh ostalih ljudi, ki so mi blizu, dokler ne bo kdo drug zaplesal na mojem grobu.

Ko smo ravno pri grobovih, nesrečno srbsko deklico Danko sta dve pijani zveri zbili in jo odvrgli nekam na deponijo, kot smet, odsluženo stvar. Na bruhanje mi gre, kakšen beden stvor je lahko človek.

 

Za Veliko noč se je vse vrtelo okrog jajc. Vsak od nas je jajce, edinstvena duša v krhkem jajcu. Kako lepo je zapisala Zorana Bakovič, “da se vsak od nas sooča z visokim zidom Sistema, ki nas sili početi stvari, ki ser nam sicer kot posameznikom ne bi zdele primerne. Proti zidu nimamo nikakršnega upanja, je previsok, pretemen in prehladen. Da bi se borili proti njemu, moramo združiti naše duše – zaradi toplote, zaradi moči.”

Zato se združujemo z isto mislečimi, če imamo srečo s sorodno dušo ali celo dušo dvojčico.

Živele superge in o menstrualnih bolečinah

     Všeč mi je, da se naš Sončni kralj, ko sleče poslovna oblačila in obuvala, neformalno obleče v trenirke in superge in se s svojo izbranko nastavi objektivu v manekenskih pozah. Res je, da se smeji, vendar pa se mu pod očmi razraščajo temni podočnjaki. Ni mu lahko, čeprav sedi na avtokratski veji in igra, da ima še vedno žezlo v roki in da ureja stvari. Več zaporednih pomežikov vek v Slakovem intervjuju kaže, da ni več tako sproščen kot je bil na začetku evforije Svobode, ko smo peli in plesali. Zdaj bolj jokamo pred zaprtimi ambulantami in okenci upravnih enot.

8. marec in menstrualne bolečine

Vmes je bil tudi praznik žena, ki vsako leto prinese na plan neenakosti med moškimi in ženskami. Francija je pravico do splava vnesla v ustavo, bravo, na Efflovem stoplu je gorel napis, da ženske same odločamo o svojih telesih. Pri nas je to uzakonjeno že od leta 1991, bravo naši, kljub brcanju Prinčeve koalicije in Angelce Likovič v koaliciji Za otroke gre. Jaz pa pravim, da Za ženske gre.

Rada bi pohvalila odlično zamisel Japoncev, ki so na testiranih moških sprožili menstrualne bolečine. “Bolelo me je, nisem mogel dihati,” so javkali Japončki. Ja, tako je to, dragi moški, pa še ponovi se 1x mesečno.

Duhovna hrana

Vse v enem (hihi): filmi in knjige. Morilci cvetne lune: odličen film z odličnima Leonardom di Capriom in Robertom de Nirom. O pohlepu belcev, ki zahrbtmo pobijajo pripadnike bogatega indijanskega plemena Osage. Krutost umorov lepo presekajo glasbeni odlomki in indijanski rituali. Odločno ZA, bi rekel Marcel.

Odmik od oskarjevcev v puščavske sipine Dune, 2. Del. Ogledam si ga v Cineplexxxu. Prekrasne sipine s puščavskim plemenom Fremen, ki ga osvajajo razni “fašistoidni” imperiji zaradi proizvodnje redke začimbe, ki razširja zavest in spodbuja uvide. Prihaja mesija, ki bo puščavsko populacijo popeljal v svobodo. Za kakšno ceno? Odpovedati se bo moral svoji puščavski ljubezni, bojevnici Chani, da bo lahko zasedel prestol imperatorja. Edina ta upornica je svobodna in odjaha na hrbtu puščavskih črvov. Glavni junak pa jo izda, v imenu kapitala, pohlepa, logike profita. In vse se konča z jedrsko vojno … Pisatelj F. Herbert jo to videl in vedel že davnega leta 1965, ko je napisal ta roman. Streznujoče. Zelo ZA!

Na bralnem nivoju: potapljam se v svet kriminalnih zgodb v okviru programa MKL Mesto bere. Odličen roman Mojce Širok: Pogodba o italijanski mafiji in njenih svinjarijah.

Avtorica J. K. Rowling je napisala odličen krimič, v katerem je obračunala tudi z angleško jet society manekenk in dizajnerjev ter (spet) pohlepom priviligiranih slojev.

Da ne bi zanemarili telesa pa telovadmo, telovadmo vsak torek in četrtek v Gasilcu, kjer je naš moto: BOLJ STAR, BOLJ ŽIV (NOR)!