četrtek, 16. junij 2016

Medvedke, prihajam



Bombastični naslov v medijih: »Ostareli slovenski žigolo v Pirenejih« zaplodil 23 od 28 medevedov, ki so jih našli v Pirenejih. Balou, njegov naslednik, je imel za sponzorja samega Gerarda Depardieu-ja, (ki bi ga tudi lahko razvrstili v kakšno živalsko vrsto).

No, sedaj so v Pireneje spustili Goiata (Goiat v katalonščini pomeni mladenič-najstnik) . Kako je najstnik iz kombija veselo odhlačal katalonskim medvedkam naproti! Madona, mogoče pa naše pehajoče gospodarstvo rešimo z novim slovenskim izvoznim proizvodom – medvedom



Srečanje z Renaultovci



V parku poleg Navja, posvečenemu Knjigi, se dobim s peščico nekdanjih, sedanjih in upokojenih Renaultovcev in Renaultovk.  S ta pravimi! Tokrat odlomke iz moje knjižice bere naš nekdanji sodelavec, amaterski igralec Tone Bertoncelj. Kako čarobno zvenijo moje besede iz njegovega šarmantnega »govornega« organa. Prisluhnem jim iz razdalje, kot da jih nisem pisala jaz. Na isto klopco se skupaj usedemo trije »zaznamovani«. Kakšna simetrija kozmosa!

Potem se Svitanja preselijo v Svetilnik (ja, vse se sveti). Koliko si imamo povedati, smejemo se do onemoglosti, ko iz nas vrejo spomini na francoske tlačitelje. Imamo se radi, ker smo si še vedno blizu. Francoski napoleončki oddidejo, mi pa ostanemo tukaj, v naši lepi zeleni deželi, nekdanji francoski provinci …

O molku
 


V Svitanjih sem govorila o pomenu besede. Danes bom pisala pa o molku.
Ta je lahko bogastvo miru, zadostnost bivanja, odsotnost misli in besede, stanje brez mnenja, skrivanje (pustite me pri miru), lenoba (se mi ne da razpravljati), ignoranca (me ne zanima).

Se mi zdi kar nevaren. Tak prežeč, nikoli ne veš, kaj bo iz njega planilo. Z molkom dopuščamo manipulacijo in zločine. Slovenski pregovor »Kdor molči, devetim odgovori« danes ne velja več. Kdor molči, nikomur ne odgovori. Treba je govoriti, peti, pisati, karkoli pač najlažje počneš, da se opredeliš, da se sliši tvoj glas, da pustiš svoje sledi …
Drugače te ni.
Morda bomo lahko, ko bomo na ravni tibetanskihh menihov, stalno molčali, zdaj pa imam(o) še toliko povedati!

petek, 10. junij 2016

Kakor napravi stari je vedno prav




Danes zjutraj sem knjigo zamenjala za vrečo češenj. Je že prav. To je edinstvena menjava v 10-dnevnem življenju te knjige.

July je iz svoje malhe potegnila kup magičnih naslovov knjig, ki jih bom v najkrajšem času prebrala. Počutim se, kot da imam v roki mrežo za metulje in z njo prestrezam dobre misli.

Mislim, da sem srečala svojega angela v književnem svetu. Nič se ne bomo omejevali, gremo na polno!

Drugačni

Že nekaj časa se na bilboardih pojavljajo znane face z mavričnimi lasuljami. A je blo res treba tako daleč za reklamo o različnih okusih Radenske? Na sliki spodaj vas tudi jaz pozdravljam kot drugačna oseba. Bilo je pred dvemi leti v Benetkah. Z Janom sva s Kuponkom šla na karneval. Dež nas je spiral spredaj in zdaj, bilo je mrzlo, za nagrado smo imeli še točo, ko smo se v preobremenjeni ladjici vračali z otoka Burano. Ko to doživiš, ima voda res drugačen okus.






Odprto pismo odgovorni za PR na onkologiji Duratović- Konjević


Spoštovana gospa Duratović- Konjević!

Pred enim tednom sem vam poslala mail, v katerem sem vam pojasnila, da sem izdala knjigo o premagovanju raka in da bi rada glas o tem razširila po vaši kanalih, da se na novo oboleli ne bi spotikali na istih mestih, kot sem se jaz in še toliko drugih.
 KER JE O TEM TREBA GOVORITI ZA VSE TISTE, KI TEGA NE ZMOREJO!

Dali ste me na stand-by, češ da morate govoriti s svojimi nadrejeni. Tudi sama vem, kako smo se v službi PR otresali prošenj za npr. plavanje do blejskega otoka v imenu svobode homoseksualcev ali prenovo orgel v kakšni vasi.

Jebemti, ne ponujam vam nobene »krame« po telefonu, kjer se prodajalca na hitro znebiš, rekoč da njegovega izdelka ne rabiš.
A smo res že tako zbirokratizirani, da smo pozabili kaj je človek, oz. kaj je človek z rakom, ki si želi svojo zgodbo o uspehu širiti med svojimi sotrpini? Hej, sotrpini, rabim vaš glas podpore, da slišimo, kdo so ti nadrejeni, ki zasedajo za debelo izoliranimi vrati, da ja ne bi do njih prišel kakšen glas vpijočega.

Post sciptum:

gospa se mi je opravičila za pozni odgovor. Vrhovi so jo preusmerili na standardne naslove, potem pa je prišlo do "neljube" "nepredvidene" zamude. Ni me hotela dati na čakanje. Zdaj imam prave naslove, na katere se lahko obrnem.  AMEN!