Dnevniški utrinki

Brezup irskega filozofa, ki presega obup

V današnjem svetu,v katerem je kar precej ezoteričnih filozofij o upanju in na pol polnem namesto na pol praznem kozarcu, v naš slovenski svet udari irski filozof Terry Eagleton s svojo teorijo brezupa. V okviru Fabule takole izrazi svoje črni misli: »Pregovorni kozarec zame ni le na pol prazen, temveč gotovo vsebuje tudi kakšno nagnusno, celo smrtonosno tekočino. So ljudje s filozofijo: jej, pij in se veseli, kajti jutri bomo umrli, in drugi, nekoliko bolj sorodni mojemu okusu, ki pravijo jutri bomo umrli.«

No, fajn, takole stališče pa ni »my cup of tea«. Filozofija v prevodu pomeni prijateljstvo do modrosti. Vedno mi je bila blizu, vendar sem pri gimnazijskem zgodovinskem pregledu ugotovila, da si filozof vedno zastavi eno perspektivo do »biti« in jo potem do onemoglosti gloda. Pride drug filozof in jo gloda z druge strani. Moja bit kot čista zavest pa si je ustvarila svojo perspektivo gledanja, ki je by the way veliko bolj optimistična: jej, pij veliko piva in se veseli življenja, potem boš umrl in se na novo reinkarniral.

 
Kdo ima večjega (gumb namreč)
 

 
Živimo v norih časih, ko se dva vrhovna voditelja, ob psihiča, prepucavata, kdo ima večji gum za uničenje sveta. Velikemu striparju Izarju Lunačku predlagam, da nariše strip o teh dveh izrazito groteskno komičnih likih. Pri poročilih izvem, da se obeta prvo zgodovinsko srečanje Trumpa in Kim Džong Una. Predlagam, da si v okviru srečanja ogledata serijo Zvezdne steze, ki predstavlja optimistično prihodnost, v kateri je človeštvo preseglo bolezni, rasizem, revščino, nestrpnost in vojne na Zemlji??

 

Črne in bele ptice za 8. marec in iskanje manjkajočega puzzla

Za 8. marec z Majo ženskam podariva branje Črnih in belih ptic v knjižnici Fužine  Tokrat za razliko od Trubarjeve hiše nastopava pred neznano publiko. Čutim, kako prisluhnejo mojim besedam in dihajo z mano. V pajčolanu Majinih zvokov nas prevzema čarobnost trenutka. Terry iz zgornjega zapisa, ne veš, kaj zamujaš (hihi).

 

Že nekajkrat so se mi zapisale ali izgovorile besede, da sva z Majo, mojo sorodno dušo, s katero sva prijateljici že od osnovne šole, kakor dva puzzla, ki se prilegata. V časih faksa sva imeli fanta iz tujine, ona Nizozemca, jaz Francoza. Potem se je zgodil moj rak in ona je bila do takrat že precej naprej v duhovnosti. Priporočila mi je integralno jogo pri Igorju, ki mi je precej pomagala pri iskanju odgovorov na moja vprašanja. Potem so se zasvitala Svitanja, Maja pa je medtem že osvojila gonganje in tako sva začeli skupaj nastopati. V Fužinah se nama je dobesedno zgodilo iskanje manjkajočega puzzla. Obe prineseva pecivo v škatlah za piškote. Po končani predstavitvi hočeva škatle zapreti s pokrovoma. Moj pokrov je na mizi, njenega ni. Kot v risanki A je to! kot Pat in Mat iščeva pokrov pod mizo in v vrečkah. Pokrova NI. Zadeva postaja sumljiva. Potem pa obrnem svoj pokrov in vidim, da je v notranji strani neka čudna ploskev, ki se čudežno prilega notranjosti mojega pokrova. Njen pokrov je bil torej ravno toliko manjši, da sem ga v trenutku nezbranosti pokrila s svojim. A ni to dokaz brezhibnega prileganja in dopolnjevanja?

 

 

Praznik luči na Tajskem

Goethe je rekel: Mehr licht (v prevodu: več luči). Svetloba je več kot le fizični pojav. Elektroni sončne svetlobe so obenem valovi in materija, so dokazali fiziki. So prana in hrana, bi rekli Kitajci.
Svetloba je tudi vsaka izmenjava energije z drugimi bitji, naša odsotnost ali prisotnost oziroma naša pretočnost kot pomemben dejavnik vsrkavanja svetlobe. Tako kot mora biti radijski sprejemnik naravnan na določeno frekvenco, če želimo »uloviti« določeno postajo, mora biti tudi človek prisoten, da lahko »lovi« in »skladišči« svetlobo.

Po tem filozofskem uvodu gremo na popotovanje po kraljestvu luči. Ko na Tajskem ugasne sončna luč, se počasi prikrade mrak. Svetloba je vedno tudi del obreda. Tako so npr. Kitajci 16. februarja praznovali svoje novo leto in kitajska četrt je zasvetila v številnih rdečih lampijončkih. Na ulicah zasvetijo svetila različnih oblik in barv.

Počasi zamirajo vtisi preteklega dne: templji, gneča, fotkanje, zgodovina mogočnega Siamskega kraljestva … Frekvenco mojega radia naravnam na umirjanje od zunanjega sveta.

Pleme dolgovratk na severu Tajske

Obiščemo vas plemena Karen, kjer živijo ženske »long neck« . Prvi obroč okrog vratu dobijo pri 5 letih, nato pa do 21 leta starosti vsako leto še po enega. Zvečer lahko obroče snamejo. Pribežale so iz Burme, kjer je divjala vojna. Živijo v prekrasnem naravnem okolju potočka in slapov, kjer lahko najamete hišico za 1000 bahtov na noč (25 €).

Preživljajo se z izdelavo ročno tkanih izdelkov, kipcev in drugih spominkov. Na netu preberem kritičen članek neke Poljakinje, ki pravi, da je to »človeški živalski vrt«, da turisti krademo njihovo dostojanstvo it.itd. Jaz nisem imela občutka, da bi bilo dekletom v vasi neprijetno, ker smo jih fotografirali. Vsakdo od nas je nakupil vsaj za 700 bahtov spominkov (14 €), kar je zanje lepa vsota. Če je pleme našlo zatočišče pred vojno in če se lahko preživlja s »prodajanjem« svojega načina življenja, toliko bolje. Enako velja za seks turizem na Tajskem. Če sta obe stranki za to, nimamo pravice soditi, ali je to prav ali narobe. V tem potrošniškem svetu si pač izmenjujemo dobrine. Seveda pa je treba ohraniti spoštovanje do prodajalca, ne pa kot pravi zapis Poljakinje, da turistom kažejo tudi kje in kako spijo in da morajo odgovarjati na vsiljiva in neprijetna vprašanja, ali tudi seksajo!?

Sloni, levi, tigri, voli, opice in metulji

Podobno razmišljanje se mi poraja pri šovih slonov in tigrov. Te živali so rojene v zavetiščih in nikoli niso okusile življenja na svobodi. Živalski vrt s tigri se ukvarja z vzrejo tigrov in tako pomaga pri ohranjanju ogrožene vrste. Se strinjam, da morajo živali biti svobodne, a v določenih okoliščinah je potrebno tudi posredovanje človeka. Priznam, da sva se tudi midva z Janom prislanjala k dremajočemu tigru in da sem se počutila kar malo bedasto, a sem pri tem čutila spoštovanje do te velike oranžno-črne mačke. Pred leti je bila na Tajskem afera, da tigre omamljajo, da se potem turisti z njimi slikajo. Kralj je posredoval kot najvišja avtoriteta in je to prepovedal. To lahko verjamete ali ne. Vodička nam pove, da so to tigri rojeni v zavetišču, da niso nikoli lovili, in da jih dobro hranijo, da jim ne bi zadišalo meso kakšnega turista.

Po ogledu verske arhitekture se prileže odklop v naravi. S sladkornim trsom nahranimo slone, se podamo na en krog na njihovem hrbtu (ti kar pregnete telo), nato nas voli popeljejo en krog. Sledi spust s splavom po počasni reki, ko se  lahko dodobra naužijemo pogleda na okoliško džunglo.

Nato pa kosilo v prelepi restavraciji v sklopu nasada orhidej in metuljev.  No, saj tukaj  ne bo nihče rekel, da smo metulje vklenili v kletko, ker svobodno letijo po sorazmerno velikem prostoru.