nedelja, 25. junij 2023

Girl Power in Razglednica z Nevrološke klinike

 

Danes kar direkt na splet, ker mi je Microsoft 365 potekel, mama računalniškega sina kot kovačeva kobila pa je pregovorno bosa. Najprej o Girl Power. To besedno zvezo sem slišala v oddaji Master chef, ki jo, kot tude marsikatero drugo nadaljevanko kot ta prava upokojenka, seveda spremljam. Ker je bil finale med dvema kuharicama, sta to poimenovali Girl Power. Moram pohvalit, ni bilo preveč zavisti, kandidatki sta si med dolgim finalnim kuhanjem čestitali in se objemali, no, včasih bolj ali manj iskreno, kajti ego je vseeno ego in zmaga je pa tudi ena sama. Najti je treba ravnovesje med lastno ambicijo in željo po zmagi na eni strani ter nesebičnostjo in samaritanstvom na drugi  Dolenjka in Belokranjka sta dobro opravili to delo, za razliko od nekaj drugih ženskih kuharskih primerkov, ki svoje zoprnosti in egoizma niso znale skriti...

Druga "punca", ki jo moram pohvaliti, je naša predsednica in njen govor na včerajšnji proslavi ob  dnevu državnosti. Tako dobrega in pronicljivega govora nekega državnika že dolgo nisem slišala. Nekaj poudarkov: 

 “Ljudje, ki v srcu dobro mislimo, ne govorimo o odstranjevanju drugače mislečih. Ljudje, ki v srcu dobro mislimo, smo strpni, tuje so nam sovražnosti – ksenofobija, homofobija, rasistična ter druga nestrpna prepričanja, ki ogrožajo sočloveka. V svetu, kjer dobro mislimo, nestrinjanje ni prekletstvo, temveč je vrednota. Raznolikost nas bogati."

Govorila je sproščeno in iskreno in upam, da je sporočilo šlo v srca Slovencev in Slovenk. No, ja, tistih, ki zaradi ukinitve samostojnega muzeja osamosvojitve aktualni vladi očitajo degradacijo osamosvojitve, zagotovo ne, ker bodo imeli (jasno kakopak) svojo proslavo na Vrhniki. Proslava mi je bila všeč, zlasti njen podnebni poudarek in precej sproščeni, lahkotni glasbeni vložki. No ja, na trenutke so bili pa posnetki in glasba že malo kičasti, ali pa sem sama preobčutljiva na potočke in košutke. Pohvala izboru izvajalcev, kot so Matevž Šalehar, Masaya, Magnifico ... Kaj pa politična elita? Urška je bila v rdečem, tokrat ni poplesavala pred vojaškim zborom, je pa seveda popevala in se zibala v ritmu pesmi Moja dežela. Ko sta po rdeči preprogi pridrsala Golob in Golobica sem zaznala, kako močna je ona in kako majhen in neznaten je on ob njej. Obstajajo vamp ženske, ki moškega pogoltnejo v črno luknjo. 

VSE NAJBOLJŠE SLOVENIJA IN VSEM, KI V SRCU DOBRO MISLIMO!

Pa skočimo še na Nevrološko kliniko. Kaj za vraga sem pa počela tam? Enkrat sem tja peljala mamo in je pred nevrologom seštevala in  odštevala ter kazala razne motorične spretnosti. Tokrat sem tam končala sama, ker me je moj zdravnik po pogostih  migrenah v 3 tednih poslal kar v urgentno ambulanto. "Niso mi všeč ti pogosti napadi," mi je govoril in že sem bila za drsnimi vrati NK z barvasto mapo pacienta v roki. Spet enaka vizija kot na Onkologiji: pacienti istega dne smo kot potniki na ladji, ki se počaaasiii  premika skozi prostor. Gledamo se, opazujemo, komu kaj popuščajo živci zaradi čakanja, eni drajsajo po telefonu, drugi berejo knjigo (jaz nimam te koncentracije...) Kar naenkrat se splašijo in začnejo ven jemati prigrizke. Belolasa starejša gospa želi pomagati gospodu na postelji, ki se nemirnoi zvira in razgrinja rjuho. Prijazno kot angel pridrsa do njega in ga blago vpraša, ali mu pomaga pri pokrivanju z rjuho. Ostro jo nadere in šele potem vidim, da je nekoliko duševno prizadet in da mu torej ne gre zameriti n jegovega tona. Po 3 urah čakanja me pokličejo  v ambulanto. Nevrolog je tidesetletni mladenič v tevicah, z brado in modrimi očmi. Tip mojega nekdanjega šefa Tadeja. Rokujeva se, potem pa si vestno zapisuje moja opažanja o migrenskih napadih. Spet se počutim kot škart roba: na nosu imam prevezo, ker mi je dermatolog izrezal eno čudno tvorbo, omenim nespečnost zaradi hormonskega zdravljenja, ki ga omenim zaradi raka, ko me tolče po stopalih, vidi, da sem imela operacijo na gležnju in se zato kita ne odziva 100%. "Bomo nardili CT glave," mi pravi. Ok, pa poglejmo, kaj je kaj notri. Po petih urah čakanja dobim izvid, v glavi ni vidnih ishemij. Pogedali bomo še z MR, dobim močenjše tablete in  vodit moram dnevnik napadov. Močne kemije ne mislim jemat, računam na svojo zdravilko, da energetsko popuca in omili ta čudna stanja. Če se malo pohecam, morda se mi odpirajo duhovna vrata v 5. dimenzijo?!

sreda, 24. maj 2023

Kako pomemba sta bližina in nežnost (film Close)

Nagrajeni film belgijskega režiserja Lukasa Dhonta z naslovom Close prihaja kot naročen v času medvrstniškega nasilja, ko mladostniki zaradi raznih psihoz in zavrnjenosti v skupnosti kosijo s pištolami, grozijo z noži in škarjami, brcajo in pretepajo drugačne vrstnike… Nekaj je moralo iti hudo narobe v naši civilizaciji in vrednotah, da smo prišli do takšnega stanja. Na tisoče Srbov se je zgrnilo na ulice Beograda in zaprlo glavne avtoceste (spomnimo se naših protestov v času kovida in brizganja s strupenimi topovi!?). Protesti so upravičeni, vendar je treba prevrednotiti celotni družbeni sistem, v katerem vladajo tekmovalnost, verbalno in fizično nasilje, filozofija »jači tlači«.

Če se spomnim nazaj, so mojega Jana že pred 20 leti v vrtcu napadali močnejši dečki; ko je prišel v vrtec, so ga takoj vzeli v sendvič in ga začeli »buzerirati«. V šoli Spodnja Šiška so veliki manjše terorizirali, jih izsiljevali za denar, jim kradli mobitele. Zdaj je vse še hujše, ker se nasilje objavlja na družbenih omrežjih in dobiva sledilce in posnemovalce.

V filmu bližina gre za pretresljivo zgodbo o fantovskem prijateljstvu s tragičnimi posledicami. Nedolžno prijateljstvo med Leom in Remijem se spremeni, ko ena izmed sošolk vpraša: Vidva pa hodita? Remi je bolj nežen in ranljiv in se umika vse, Lea pa opazka zmoti in se začne oddaljevati od prijatelja. Remijeva bolečina zavračanja kulminira v samomoru. Potem film prikazuje Leovo prebolevanje, občutek krivde in nemoč to izraziti pred Remijevo mamo.

Režiser je o novem filmu je dejal: »Resnično sem si želel posneti film o prijateljstvu, o njegovi lepoti, a tudi krhkosti. Povedati pa sem hotel tudi nekaj o družbi, v kateri nežnost med najstniki ali odraslimi moškimi prehitro gledamo skozi prizmo spolnosti. Vse skušamo stlačiti v predalčke. To zavira našo spontanost in omejuje naša prijateljstva. Ne nazadnje pa sem želel spregovoriti tudi o surovosti: kako lahko uniči tako krhke, nežne stvari – v svetu, pa tudi v nas samih. O tem, kako režemo cvetlice, kako izginjajo barve znotraj nas.«


Kaj pa v domačih logih

Uživam v vrtnarjenju. Pridelala sem že solato in vrhnje kolerabice.

Uživam v vadbi joge in telovadbi za zlata leta. Uživam v krogu podobno mislečih.

Uživam v Shakti plesih, kjer prebujam milino in ženstvenost.

Vesela sem, da lahko z znanjem angleščine pomagam pri maturi in pridobivanju certifikata C2.

Te užitke pa seveda zmoti zavedanje o propadanju naše civilizacije, vojnah, nasilju, bolečinah, ranjenosti … Kajti vsi smo ENO!