Kot te pokličejo škratje ali koseška impresija

Ko te pokličejo škratje, si obuješ čudežne čeveljce in stečeš z njimi po gozdnih poteh, med trate in praproti. Če obnovim svoje znanje škratologije: trole sem srečala na Norveškem, kjer so tudi nacionalna maskota, poleg volnenih štumfov in norveškega vzorca. So kar mal zlobčkani. Na Irskem se imenujejo leuprechani, so rdečelični, z zeleno bradico, zelenim plaščkom in kapico. Skrivajo zaklad na drugi strani mavrice. Legenda pravi, da škratu ukradeš mošnjiček z denarci, tako da mu pološčiš čeveljce, ker so radi lepi. Takrat pogledajo dol, ti pa jim izmakneš mošnjiček. Kakšni so pa kaj naši škratje? A so morda oblečeni v narodno nošo?

Slovenska besedaškrat (tudi škratelj, škratec) izvira iz starovisokonemške besede scrato »gozdni demon«, kar je sorodno s staroindijanskim scrat(i). Poleg škratov obstajajo tudi škratice. 
Po Wikipediji povzemam tale zanimiv opis: Odrasel možiček tehta 300 gramov odrasla ženička pa 250-275 gramov. Škratje nosijo koničaste kape, srajce, hlače z naramnicami, usnjen pas, na nogah pa imajo obute polstene škornje, čevlje iz brezove skorje ali lesene coklje. Vsak škrat ima tudi gosto brado, rahlo privihan nos in rdeča lička.

Škratovo srce je relativno veliko, koronarne žile so široke in odlične kakovosti, količina krožeče krvi in prostornina možganov so večje kot pri človeku, pljuča so velika in globoka, vezno tkivo je skrajno suho in trdo, lasje zgoraj posivijo, žolčnih kamnov ne pozna, konice prstov so občutljive kakor pri slepem človeku, zenica je zelo prožna in njegov bobnič ušesu je vedno čist.

No, da se vrnem k sami vadbi Teka s škrati, ki jo vodi Aleksander. Ima blago, ljubečo energijo, ki ni pocukrana. Zaprem oči in se sprašujem, kako čutim njegovo energijo. Odgovor srca, iz katerega delujem, je da ga čutim kot brata, morda sina?

Ker so mi zlobni škratje odvzeli moč teka (gre za staro poškodbo gležnja na Jahorini, ki me na stara leta vse bolj ovira) caplam za skupino, ki v lahnem drncu teče skozi gozd. Usedemo se na jasi in imamo meditacijo na čakre. Božajo nas zahajajoči sončni žarki, diši po praproti in zgodnje jesenskem gozdu. Odprte imamo vse čute. Tudi okus. Kakšen je okus pretočnosti in umirjenosti po meditaciji? Kot da jem črno čokolado s pomarančo, ki jo poplaknem s šampanjcem. Mnm,mnm.