Po morju plava modri kit iz vode kaže Ameriki rit. Kitajci so znotraj svojega avtoritarizma in omejene svobode zangažirali briljantne ume in razburkali svet z novo, precej cenejšo aplikacijo umetne inteligence. Kitajska je postala druga največja gospodarska sila sveta in napoveduje se, da bo kmalu prehitela Ameriko. Postala je vodja v hitrih vlakih, v gradnji avtocest, svetovni vodja po številu avtomobilov na cestah, v zadnjem času tudi po cenejših električnih vozilih. Gre za socialni fenomen. Kitajci imajo v prostoru ultranadrealne kreativnosti, inovativnosti in intuitivnosti popolno svobodo. Za razliko od Great America, ki se razglaša za branilca absolutne svobode, njen razvoj pa so začeli krojiti tehno oligarhi in kapital. Klovn s pšeničnimi lasmi tega ne bo prenesel, zato dnevno podpisuje izvršne naloge dviganja carin, hoče zemljo krast (to odlično domislico glede Grenlandije preberem v časopisju), zapira agencijo mednarodne pomoči, izganja migrante, hoče izgnati Palestince iz Gaze !!… Njegovo vladavino krstim za aplikacijon deepshit, ki pa je zelo nevaren, ker ogroža celoten svetovni red. Ni čudno, da si Melanija zakriva oči s tistim velikim klobukom.
No, če smo iskreni, tudi AI lahko zamaje temelje naše civilizacije.
Import Export Bosancev
Od držav nekdanje Jugoslavije in njenih prebivalcev so mi najbolj ležali Bosanci. Čutim jih kot mehke, prijazne, malo otročje (pa ne v slabem smislu), duhovite. Z Majo sva jih še predobro spoznavali nekega davnega leta v Sarajevu in Jahorini, od koder sem za spomin prinesla kompliciran zlom gležnja, ki me s težavami spremlja že vse življenje.
Po vojni 1992 se je veliko Bosancev razpršilo po svetu. V Slovenijo smo uvozili kar nekaj umetnikov, kot npr. Sašo Lošića iz Plavega orekstra, Denisa Avdića, Branka Djurića, Esada Babačića, če omenim samo nekatere. Vsi ti so oplemenitili našo včasih “pomehkuženo” slovensko kulturo.
Kar se tiče izvoza Bosancev v tujino pa me je presenetil Velibor Čolić. Preberem njegovo Knjigo odhodov, v kateri slikovito opisuje svoj begunski status v Franciji. Pravi: “Povsod sem tujec in povsod sem doma.” V današnjem svetu je tema begunstva vse bolj prisotna in pereča.
Velik (192 cm) in zdravega videza se javi v begunskem centru, kjer se čudijo, da lahko begunec tako dobro izgleda. V njegovi številki najdejo samo srajco s havajskim vzorcem in bež velike superge. Tale Bosanec se je tako dobro priučil francoskega jezika, da piše knjige tudi v francoščini in dobiva zanje celo literarne nagrade. Spet je balkanska kultura popestrila včasih že malo utrujene francoske literarne korenine.
Njegov slog je slikovit, iskren, malo “mangupski”, kot pravi sam. Priporočam odličen intervju Ervina Hladnika Milharčiča s Čolićem ob predstavitvi njegove Knjige Odhodov. Dva briljantna uma v akciji, ne bo vam žal.
Ni komentarjev:
Objavite komentar