V zadnjem času dobivam vse več prošenj za prijateljstvo moških oseb. Pa ne samo kot prošnjo ampak mi pišejo kot komentar pod blog. Najprej pohvalijo moje objave, potem se pa pritožijo nad mojo “samovšečnostjo”, da so mi že večkrat poslali prošnjo za prijateljstvo, jaz pa, da se ne odzivam. Zdi se, da jim pri nagovoru pomaga ChatGPT, ker sem 2x dobila čisto enak post, da kako lahko z nekom, ki ga ne poznaš, postaneš dober prijatelj. Simptomatično je, da imajo na profilih veliko rož (kao ženske imajo rade rože), njihov status je “vdovec”, so vojaški zdravniki na kakšnem vojnem področju (kao ženske sočustvujejo s takimi)…Vsem takim sporočam, da moj Facebook ni ženitovanjska posredovalnica in naj raje izberejo primernejše platforme za zmenkarije.
V tem virtualnem svetu je itak veliko poziranja in zlaganega. Hočemo ugajati, zgledati lepši in mlajši, se hvaliti, kje vse smo bili in kam vse bomo še šli. Jaz preko Facea pišem svojo miselno in doživljajsko zgodbo. Cenim, če se vsebina dotakne ljudi, ne me pa lovit na finte “kako si lepa dama”, “kako si danes, kako si spala” ipd.
Noro je, da je celo v akademski sferi vse več objav napisanih z umetno inteligenco, kar 17 odstotkov ocen je napisanih s Chat GPT.
Po Tjaši Vuzem povzemam, »da je vsak teden po vsem svetu objavljenih približno 119.000 člankov v znanstvenih revijah in prispevkov iz konferenc, kar je več kot 6 milijonov na leto. Založniki ocenjujejo, da je približno 2 % člankov, poslanih v večino revij, vendar ne nujno objavljenih, verjetno ponarejenih. To pomeni ca. 120.000 člankov letno, število narašča.«
Kako naj se torej orientiramo v tem dostikrat zlaganem svetu? Mislimo s svojo glavo, ustvarjajmo z lastno domišljijo, obdajmo se z iskrenimi ljudmi, čim manj se digitalizirajmo, hodimo v gozd, ob vodi, kurimo ognje, meditirajmo in se povezujmo z virom.
Pred dnevi je zdravnikom (in ne robotom) uspela spektakularna presaditev srca šestmesečnemu dojenčku. Starša sta izrazila globoko hvaležnost staršem darovalca, da so kljub izgubi otroka »imeli dovolj moči, da so se v tistem težkem trenutku altruistično odzvali in privolili v darovanje.” Za malega Valentina se je vse zgodilo v najvišje dobro, bil je izbran, da živi. Se pa sprašujem, kako se bosta povezali ti dve dušici, saj pravimo, da je v srcu središče duše. Je pa res, da med dušami ni tekmovanja ampak je samo ljubezen. Srečno Valentino!
Ni komentarjev:
Objavite komentar