Se spomnite marketinške akcije Petrola na P, šla je nekako takole: Petra potuje proti Petrolu, da Pokupi Pomembne Potrebščine. Moja enačica zveni takole: Darja se včlani v Petrol klub, da Pokupi Pike, pol pa začne Petrol Preklinjati. Zakaj? To velezveneče podjetje ga je v mojem primeru na debelo Polomilo. Poleg naftnih derivatov namreč opravlja tudi čiščenje odpadnih voda. Par mesecev lepo plačujem njihovo storitev po računih, ki mi jih dostavljajo na moj naslov v Iški. Ko se potem okoli novega leta prijavim v Petrol klub, se začne odisejada.
Pri registraciji podatkov mojemu imenu podpišejo naslov Banija 13 in podatke o tej NN osebi na tem naslovu. Kličem 2x, urgiram spremembo, gospe na liniji niso preveč kooperativne. Uspemo spremeniti tel.št., naslov ostane Banija 13. Ko Petrol preide na čiščenje voda v navezi z drugim izvajalcem, VOKO, sistem lepo pogoltne napačen naslov in šestmesečni računi romajo na ta misteriozni naslov, meni se pa nabira neplačan dolg, ki danes znaša 211,06 €!! Pet mesecev torej Potrebujejo, da me končno nekdo Pokliče in vpraša za naslov. Nadaljna 2 tedna Potrebujejo, da mi pošljejo račune. Še preden jih Prejmem, me že terjajo iz računovodstva, zakaj še nisem Poravnala dolga. Popenim in napišem jezno pismo na aplikacijo Povej Petrolu in glej ga zlomka, že en teden čakam na odgovor.!? Kakšna šlomastika (brez P-ja) in kakšni mazači! V času izjemne pozornosti na varstvo osebnih podatkov, se zgodi tak kiks, ki me je povezal z intimnimi podatki druge osebe!! Znajo se edino opravičevati za nevščečnosti.
Zato se Pazite Petrola, če boste imeli z njim kakšne druge opravke kot točenje goriva. Sicer ne grize, povzroči pa Psihične motnje.
Zdaj pa k lepšim stvarem. Kinematografija. V zadnjih dneh vidim 3 lepe filme. Francoski Nebrušen diamant o mladenki, ki živi samo za všečke na spletu in žrtvuje svoje telo, da je influenserka in kandidira za reality šou. Subtilna študija in kritika mlade zablojene generacije, ki se z všečki prebija iz revščine in neurejenih družinskih razmer. Posebno lepi so odlomki z violončelom, ki predstavljajo globji razmislek o situaciji in prekinitev z aktualno tehno glasbo.
Drugi je slovenski film o Idi v Prekmurju. Čuti se ženski dotik kinematografije. Počasna kamera, lepi posnetki narave, ta prav feeling socialističnega ruralnega Prekmurja in poanta filma o ljubezni, ki povezuje življenje in smrt. Spet zborovsko petje in notranjo nemoč glavne igralke, ker jo zaradi fušanja ne sprejmejo v pevski zbor, in ne poje “nobenega” glasu.
Tretji film je Moja Vesna v koprodukciji avstralske in slovenske kinematografije. Počasna kamera, prizori penjenja avstralskih valov, životarjenje slovensko-avstralske družine, ki po materini smrti razpada na koščke. Izredno intenzivni prizori poezije, ki bruha iz noseče dvajsetletnice. Ganljiva skrb mlajše sestre za to nosečo sestro, ki je popolnoma zblojena in neodgovorna. Ko rodi dojenčka, ga zapusti in ta ostane na ramenih fotra (odličen Grega Bakovič) in mlajše sestre, ki se ob koncu filma zazreta v pljuskanje morja. V Sloveniji rojena in v Melbournu živeča režiserka, Sara Kern, o filmu pove: “ Gre za upanje za pot naprej, v novo živost, je tam zunaj, med ljudmi; med novospletenimi vezmi, ki so edino, kar tujo deželo naredi dom. Moja in Vesna skozi film najdeta vsaka svojo pot naprej.«
Trije odlični ženski prvenci. Bravo ženske režiserke in scenaristke, zaradi vaše subtilnosti je življenje lepše!
Ni komentarjev:
Objavite komentar