Deepseek in deepshit

Po morju plava modri kit iz vode kaže Ameriki rit. Kitajci so znotraj svojega avtoritarizma in omejene svobode zangažirali briljantne ume in  razburkali svet z novo, precej cenejšo aplikacijo umetne inteligence. Kitajska je postala druga največja gospodarska sila sveta in napoveduje se, da bo kmalu prehitela Ameriko. Postala je vodja v hitrih vlakih, v gradnji avtocest, svetovni vodja po številu avtomobilov na cestah, v zadnjem času tudi po cenejših električnih vozilih. Gre za socialni fenomen. Kitajci imajo v prostoru ultranadrealne kreativnosti, inovativnosti in intuitivnosti popolno svobodo. Za razliko od Great America, ki se razglaša za branilca  absolutne svobode, njen razvoj pa so začeli krojiti tehno oligarhi in kapital. Klovn s pšeničnimi lasmi tega ne bo prenesel, zato dnevno podpisuje izvršne naloge dviganja carin, hoče zemljo  krast (to odlično domislico glede Grenlandije preberem v časopisju), zapira agencijo mednarodne  pomoči, izganja migrante, hoče izgnati Palestince iz Gaze !!… Njegovo vladavino krstim za aplikacijon deepshit, ki pa je zelo nevaren, ker ogroža celoten svetovni red. Ni čudno, da si Melanija zakriva oči s tistim velikim klobukom.

No, če smo iskreni, tudi AI lahko zamaje temelje naše civilizacije.

Import Export Bosancev

Od držav nekdanje Jugoslavije in njenih prebivalcev so mi najbolj ležali Bosanci. Čutim jih kot mehke, prijazne, malo otročje (pa ne v slabem smislu), duhovite. Z Majo sva jih še predobro spoznavali nekega davnega leta v Sarajevu in Jahorini, od koder sem za spomin prinesla kompliciran zlom gležnja, ki me s težavami spremlja že vse življenje.

Po vojni 1992 se je veliko Bosancev razpršilo po svetu. V Slovenijo smo uvozili kar nekaj umetnikov, kot npr. Sašo Lošića iz Plavega orekstra, Denisa Avdića, Branka Djurića, Esada Babačića, če omenim samo nekatere. Vsi ti so oplemenitili našo včasih “pomehkuženo” slovensko kulturo.

Kar se tiče izvoza Bosancev v tujino pa me je presenetil Velibor Čolić. Preberem njegovo Knjigo odhodov, v kateri slikovito opisuje svoj begunski status v Franciji. Pravi: “Povsod sem tujec in povsod sem doma.” V današnjem svetu je tema begunstva vse bolj prisotna in pereča.

Velik (192 cm) in zdravega videza se javi v begunskem centru, kjer se čudijo, da lahko begunec tako dobro izgleda. V njegovi številki najdejo samo srajco s havajskim vzorcem in bež velike superge. Tale Bosanec se je tako dobro priučil francoskega jezika, da piše knjige tudi v francoščini in dobiva zanje celo literarne nagrade. Spet je balkanska kultura popestrila včasih že malo utrujene francoske literarne korenine. 

Njegov slog je slikovit, iskren, malo “mangupski”, kot pravi sam. Priporočam odličen intervju Ervina Hladnika Milharčiča s Čolićem ob predstavitvi njegove Knjige Odhodov. Dva briljantna uma v akciji, ne bo vam žal.

 

Trgovanje z zlatim dečkom in How much time do we have left?

Posel je posel in Amerika je Amerika. Trgovanje z našim zlatim dečkom je preseglo vse meje. Zamenjavo v LA Lakers so izvedli zahrbtno, ne da bi ga predhodno informirali. Kapitalistično načelo, da si dober dokler si fit, ko nisi več, te odvržejo kot star čik.   Način ljudje moji, je pomemben. Kje so človeške vrednote? Dončičevi navijači vam že kažejo svoje nestrinjanje, tudi družbena omrežja zrcalijo to. Ampak verjamem, da se vas velikih to ne dotakne, pomembni so vaši visokoleteči cilji. Včerajšnja visoka izguba Dallasa vas bo pa mogoče streznila, al ne?

Luka je dokazal svojo duhovno veličino, da v pismu ni pokazal zamere ampak je srčno in iskreno zapisal: “Pred sedmimi leti sem prišel kot najstnik sledit svojim sanjam, da bi igral košarko na najvišji ravni. Mislil sem, da bom tukaj preživel celo svojo kariero in tako zelo sem si želel, da bi ti prinesel naslov prvaka. Ljubezen in podpora, ki ste mi ju vsi tukaj dali, je več, kot sem lahko kadarkoli sanjal. Za mladega fanta iz Slovenije, ki je prvič prišel v ZDA, ste Severni Teksas naredili tak, da sem se počutil kot doma. V dobrih in slabih časih, od poškodb do NBA finala, se vaša podpora ni nikoli spremenila. Hvala ne samo za to, da ste delili mojo radost, temveč tudi za to, da ste me dvignili, ko sem to najbolj potreboval. 

Vsem organizacijam, s katerimi sem delal v dallaški skupnosti, hvala, da sem lahko prispeval k vašemu pomembnemu delu in da sem se vam lahko pridružil pri prinašanju luči tistim, ki jo potrebujejo. Ko začenjam naslednji del svojega košarkarskega potovanja, zapuščam mesto, ki ga bom vedno čutil kot dom stran od doma.«

America First in Make America Great Again. Jebiga, lahko si še tako dober, če nisi Američan, si manj vreden. Črnci so sicer Američani, lahko tečejo za Ameriko v atletiki ali igrajo košarko, to je pa tud vse.

Še en dogodek me je prerukal ta teden in sicer izbor naše pesmi za Evrovizijo. Režiserji so se zelo potrudili z inovativno moderno oddajo, z angliniziranimi songi in aranžmani, kot počasi capljamo za mindsetom gejevskega cirkusa Evrosonga. Klemna Slakonjo zelo cenim kot osebnost in njegove igralske darove. Poklon, da je za partnerko napisal pesem o njenem boju za ozdravitev težke bolezni in zmagi. Vendar pa je treba izbrati oder, na katerem boš nastopal. Zakaj je šel na Emo, če jo je hotel presenetiti s to pesmijo na albumu? Je res treba boleče osebne zgodbe razkazovati najprej pred »sicer naklonjenim« slovenskim občinstvom, potem pa še pred zafnanim občinstvom Evrovizije?

 Pa še finančni vidik: Letošnja Ema, izbor slovenske pesmi za Evrosong, je stala 156 tisoč evrov. Predračun za stroške nastopa v Oslu pa je 150 tisoč evrov. In zato plačujemo slovenski davkoplačevalci, in zaradi takih in podobnih projektov, da smo samo zraven in da se televizijska elita tam šopiri, se je s 1. januarjem dvignil prispevek za RTV!!

Dijaški in študentski domovi pa so brez javljalnikov požara in požarnih poti, ker so predragi!.