Obala sem.
Obme butajo zgodbe.
Tukaj sem, da jih izpovem.
Rad me imej… ne me imet rad. To sta dve glavni misli, ki se pojavljata v knjigi Tereze Vuk Zakaj ima moj hudič krila. Če imate dovolj močen želodec, da se prebijete skozi njen vulgarni sleng, pol genitalij in kletvic, boste pri opisu narkomanskih padcev našli prave duhovite in eksistencialne bisere o življenju, ljubezni in smrti. Ker tako iskrenega in brezkompromisnega opisa o življenju na dnu, o hrepenenju po normalnosti in sreči, da bi jo fotr kdaj objel, o depresiji, iskanju umetnega raja v trdih drogah in alkotu ne boste našli nikjer drugje v naši literaturi. Crnkovič je prepoznal njen izvirni talent in ji dal možnost pisanja kolumn in knjig. Primerjajo jo z Bukowskim, ki prav tako opisuje popivanje in seksanje, vendar je v primerjavi s Terezo kot blažev žegenj.
Presunljivo je, kako Tereza samo sebe lucidno analizira, da je luzerka, a si ne more pomagat, da je depra ne bi skoz in skoz razžirala, da se zaveda, da vedno vse “zafuka”, da uničuje sebe in ljudi okoli sebe, da se želi ubit (metadon al radiator?) pa le vztraja naprej v samouničevanju z alkotom in gandžo. Za 45 rojstni dan, po 17 letih brez trde droge, spet popusti in si v nos nabije koko. Reče si, samo še tokrat, a se zadeva še večkrat ponovi. Za 47 rojstni dan pa se ji je izpolnila želja, da odide s tega sveta. Spet se zgodi sinhroniciteta: Janu ravno razlagam, kako je bila Tereza povod za mojo izdajo blogov v knjigi leta 2016. Takrat sem jo namreč povabila na mojo predstavitev v Trubarjevo hišo, misleč če je njej uspelo z izdajo blogov, bo tud meni. In glej ga vraga, kljub temu, da je že takrat bila “celebrity” , kot sama cinično pravi, mi je takoj odgovorila. Tako iskreno, da wtf si ne bi nikoli mislila, da bo komu zgled, da pa je pač na predstavitev ne bo. Pošteno! Torej Janu to razlagam in pogugla njeno ime in mi reče, da je na 24 ur, da je Tereza Vuk umrla, ker ji je odpovedalo srce. Norooo! Pa za Kresnika 2024 je bila imenovana njena knjiga. Jutri bo podelitev na Rožniku.
Draga Tereza, naj ti bo ta prehod v svetlobo najboljši trip ever, kjer bosta tvoje utrujeno srce in telo našla mir in objemov kolikor potrebuješ! Amen
Zgodba odhodov se nadaljuje. Pretrese me, da se je poslovila tudi Mely, prijateljica z joge, nasmejana in poduhovljena mojstrica djotiša in kolumnistka na My Chi-ju – templju za telo, dušo in duha. Tudi tebi, draga Mojca, želim, naj te angeli svetlobe ponesejo v rajske vrtove ljubezni!
Pa s Terezo se objemita!!
Ni komentarjev:
Objavite komentar