Sem si rekla: “Udri brigu na veselje” in se prepustila doživetjem u “lijepi naši oz. njihovi”. Cresovanju (moj izum sestavljen iz imena Cres in kresovanje). Na morje sem vedno hodila bolj na jug, na Hvar, Korčulo, Pelješac. Teh zgornjih otokov nisem šljivila. Pa se z Janom in sestrico odločimo raziskati prav te.
Že od Opatije naprej se na levi strani začnejo dvigati hribčki otokov. Jan reče, da je to že Cres, jaz pa zatrjujem, da je prekratek, da ta vidna “kepca zemlje” ne more znašati 66 km, kolikor je dolg otok. Pa je imel prav, kajti Cres s te strani res ne zgleda tako prostoren, kot se potem izkaže na panoramski vožnji po lepi, prenovljeni cesti. Pokrajina pusta kot na Marsu, potem pa civilizacija in zalivčki levo in desno. Pokrajino vedno začutim tudi navznoter, v tem primeru je to možata jang energija vzdolžnih hribov, skalovja in klifov. Ker je v življenju vse dvojno, ta jang obliva morje kot ženstvena, ženska jin energija morja, ki je mila in nežna, kadar pa se razjezi, pa z obalo podivjata v vrtince strasti. Kot v življenju, v boje med moškim in žensko. Vmes je še nebo, kot blagi eter, ki spaja sonce in morje. Kakšne neverjetne sončne zahode sem doživela prav pred našo prikolico!
Prostor je edini resnični hranitelj časa, minulega časa. Zato me različni prostori postavijo v posebno stanje, narejeno iz domišljije in spomina. Morje je pa itak najboljši medij za pesnike.
A ni Dušan Šarotar v pismu Marku Sosiču zapisal, da “mora biti pesnik ves čas odprt in na razpolago čudežu, ki se dogodi ali pa tudi ne. Kadar pesnik ne pesni, se dogaja nekaj bistvenega, globokega in tudi nedoumljivega. Pesnik zori in se mojstri v tišini. Človek je v svojem bistvu predvsem presežno bitje, jezik, s katerim opisuje svet, je hkrati naša kraljevska pot v našo notranjost, v nevidni svet, v sanje, simbole in metafore.”
Mojstrsko opisano stanje notranjega doživljanja. Jaz pravim, da z mrežo za metulje lovim doživetja in jih spravljam v Mapco z naslovom Čudeži življenja.
Sprožilci lepega so lahko modra vrata v drug svet
Kipci muz, ki te vabijo na morje kot Odiseja
Prelepi zalivi tam doli po težko dostopni polurni hoji
Ostanki preteklega časa
Ljubezensko združevanje morja in neba
Vsa ta doživetja odnesem s seboj in čakam, da se iz njih rodi pesem.
Ni komentarjev:
Objavite komentar