Francozi se niso izneverili svojemu artističnemu razumevanju hendikepiranih in so nam spet predstavili odličen show otvoritve iger. Najprej naj pohvalim prizorišče belega odra na trgu Concorde. Z belino odra so se dizajnersko skladali črni klavirji. Kot jin in jang. Kot v življenju: vzponi in padci/pravilna telesa v zlatem rezu kot pri Leonardu Da Vinciju in amputirani udi rok in nog … Kakšen ples so uprizorili prefesionalni plesalci v belo/črnih oblekah, med katerimi so plesali ljudje na invalidskih vozičkih!! Noro, invalidski voziček kot plesni pripomoček. In inovativna izvedba slovite francoske šansonjerke Edith Piaf Je ne regrette rien. Paraolimpijski športniki ničesar ne obžalujejo. Genetsko ali po raznih nesrečah so ostali hendikepirani, vendar so s trdno voljo in vztrajnostjo živeli naprej in trenirali svoje telo do neslutenih sposobnosti. Um kot naš računalnik jih je vodil, da ne ostanejo v brezupu in temi, da se ne smilijo sami sebi in grejo optimistično naprej. Koliko pozitivizma je velo iz njih v mimohodu.
Pevec Lucky Love, rojen brez leve roke, je svojo invalidnost spremenil v ustvarjalno silo, katerega pesem na otvoritvi je govorila o ljudeh, ki se začnejo zavedati lastnih predsodkov, kar vodi v njihovo samorefleksijo in prebujenje. Ker mi nimamo pravice soditi o njih, še manj obžalovati njihovo hendikepiranost. Mi je bilo všeč, kako sta naš sončni kralj in njegova partnerka Golob in Gaber navdušeno pozdravila našo reprezentanco. Zdaj že padajo kolajne naših paraolimpijcev, čeprav si po mojem VSI zaslužijo medalje.
O SAMSKIH MOŠKIH IN ŽENSKAH
Odličen angleški film z naslovom Lobster (Jastog)(HBO). Distopija o samskih ljudeh, ki si morajo v posebni instituciji najti novega partnerja, sicer jih pretransformirajo v žival, ki si jo sami izbererjo?! Glavni junak si za razliko od drugih, ki bodo psi, volkovi, mačke, izbere jastoga. Črn humor, kako pari blefirajo, da so se našli, da si pridobijo privilegij dvoposteljne sobe in drugih priboljškov.
Za razmislek o vse večji samskosti in samotnosti ljudi. Na Japonskem ženske uprizarjajo poroke brez ženina, v parkih objavljajo svoje življenjepise in iščejo ženine. Nič več sejem ničevosti ampak sejem samskosti! Po Marcelu ZELO ZA!
PRIHAJAJOČA JESEN
Veter že začenja vrtinčiti rumenorjavo listje. Svetloba upada, srce počasi preplavlja melanholija.
To je moj medij, saj sem rojena v tem mesecu. Se smejimo, da je del naše družine zakupil september, saj je Brin rojen 1. septembra, Jan na sredini 14. septembra, jaz pa zaključujem mesec 29. septembra. Naš enoletni slavljenec in hozentregarček je zgleda budist, ker je velik kip Bude, ki ga imam na vrtu, božal po glavi in trebuhu. Hari Om, Brin.
Jesen pri Darivayi
Po Igu in okoliških vaseh sem natrosila mavrično listje vabil na predstavitev naše skupine. Me prav zanima, kje so končali pri prejemnikih. Med ostalo prejeto pošto, so sploh prebrali vsebino ali samo videli mavrične barve, potem pa jih vrgli v koš z ostalimi letaki ali pa se še vedno valjajo kje po mizah med računi, kruhom in klobasami? Zrnec v reklami rohni Na POL, jaz pa pravim Na POLNO! Če ne uspe prvič, bo pa drugič, tretjič, desetič ...
Ni komentarjev:
Objavite komentar