Eros tanatos ali smrt proti življenju

Pil sem te in ne izpil, Ljubezen.
Ko duhteče vino sladkih trt
užil sem te, da nisem bil več trezen
in da nisem vedel, da si Smrt.
Zrl sem v strašne teme tvojih brezen:
in ker bil pogled je moj zastrt
od bridkosti, nisem vedel, Smrt,
da si najskrivnostnejša Ljubezen.

Alojz Gradnik

Tanatos je destruktivni nagon, ki je nasprotje erosu, nagonu po ljubezni, oziroma spolnem nagonu.

Ali po domače smrt proti življenju. Dokler imamo v sebi željo po nasprotnem (pardon, ali istem) spolu spolu, smo živi. Seveda je odvisno, kakšne partnerje nam nameni »božanski načrt«. Stopnja čustvenega in fizičnega zadovoljstva je odvisna od lastnega libidnega materiala in pričakovanj. V življenju sem imela vsakovrstne partnerje, od bolj strastnih do bolj zadržanih. Jasno, da sem na to vplivala tudi sama kot oddajnik in sprejemnik. Pri »fast relations« je šlo za trenutno zadovoljitev, pri stalnem partnerstvu pa pridejo na plan precej drugačne zakonitosti, tj. čustveno in psihično razumevanje, ujemanje v stopnjah poželenja, iskanje novih načinov za izogibanje rutini.

Idealov ni, so samo približki.  Rahlo nezadovoljstvo je tisto, ki nas žene naprej. Sem proti glorificiranju sreče. Freud je bil izjemno proti ideji iskanja sreče in mislim, da je tako imenovano srečo zelo dobro definiral – po njegovem je posameznik, ki najde neko gonilo v svojem življenju je hkrati sposoben vstopati v odnose, doživel največjo srečo, na katero lahko upa.

Vem, da bo zvenelo obrabljano, a pomembna je bližina. Tudi, ko se hormoni obrnejo navzdol, ko imamo v telesu vse manj estrogena in testosterona, ko se le še poželjivo oziramo za mladimi telesi, ali pa še to ne več …