sreda, 3. oktober 2018

Hujšanje, postenje in druge mučilne prakse



A veste, da ponos naše Postojnske jame – človeška ribica­, lahko 10 let ničesar ne zaužije? Pa se spomnim na nas ljudi, ki imamo v glavi sprogramirano, da se moramo vsaj 3x na dan prehranjevati. Tudi naš prednik je bil bolj lačen kot sit, ko je v živalskih kožah tacal okrog po gozdovih.



Sodobni človek se odpravi v nakupovalni center in si »polovi« vse vrste jestvin. Učili so nas, da moraš zjutraj jesti kot kralj, zvečer pa kot berač. Potem so prišli razni dietetiki in prehrambeni guruji, eden  je rekel, da so pomembne maščobe in beljakovine, po ločevalni moraš jesti iste sestavine, da jih lahko telo prebavi, po paleo dieti moraš jesti pusto meso in se izogibati žitaricam in mlečnim izdelkom.



Zdaj pa k mojim izkušnjam s hujšanjem. Pri 25 letih me je bila sama kost in koža (59 kg čiste teže). Pri prvi nosečnosti sem se zredila za 18 kg in sem bila kot »buhtelj«. Izgubila sem 10 kg, potem pa sem v službi precej sedela, tudi pivo je naredilo svoje, tako, da kilaže nikoli nisem spravila pod to znamko. Vmes sem še nehala kaditi, tako da je tudi to prispevalo k oblinam. Najprej sem poskušala hujšati z javorjevim sirupom, pa več kot 2 kg ni šlo dol. Prišla je sloveča beljakovinska dieta z veliko mesa in specialiteto: kislo repo zjutraj na tešče, da se fajn očistiš. Ni bilo kakšnih posebnih učinkov. Po drugi nosečnosti sem štartala z 68 kg in se spet zredila do tistih »usodnih« 78 kg kot pri prvi nosečnosti. Izgubila sem samo 5 kg, ki sem jih potem obdržala vse do menopavznega »break-downa« , ko so se mi zaradi pomorjenega estrogena začeli kopičiti maščobni plaki. Ker gre za presnovno težavo, se lahko postavim na trepalnice, pa nikoli ne shujšam več kot za 2 kg. Vmes si rečem, so čist OK, saj se dovolj giblješ in telovadiš, telo ima pač svoje zakonitosti. Pride obdobje, ko mi grejo odvečni kg na živce in se spet lotim javorjevega sirupa in ločevalne. Tako, da ni dolgčas, da imaš stalno pred sabo en cilj.

Glede postenja in presne diete se mi zdita kar naporni. Je pa res, da je vse stvar odločitve. Zaenkrat sem uvedla »postne« ponedeljke, da se malo kaznujem za grešenje med vikendom. Za naprej pa bomo videli … Predvsem pa moraš poslušati svoje telo. Moje mi velikokrat pravi: žejen (piva bi) in lačen (ob devetih zvečer, ko je najlepše jesti :()

Ni komentarjev:

Objavite komentar