10 razlogov, zakaj obožujem morje

Današnji pristop je po vzoru schnel kurzov ali bližnjic do sreče, kot to prebiramo v Sensi ali drugih dušeslovnih knjigah:

1. Ker je tako veliko, zelenomodro, včasih krotko kot mucek, včasih podivjano kot tiger

2. Ker je tako mokro, napeto, kot zmečkan celofan, ko nanj posije sonce ob šestih popoldan

3. Ker je polno rib, planktona, alg in skal

4. Ker diši po soli in drugih mineralih in mi prečisti vse dihalne poti

5. Ker se mi ovija okoli rok kot moker pajčolan

6. Ker je pristajalna plošča za galebe

7. Ker je drsalna plošča za jadrnice

8. Ker me spominja na rodno deželo pred velikim pokom

9. Ker mi srce zapoje ko se poženem vanj in se uskladim z vesoljnimi vibracijami

10. Ker je tako moje, vsakič ko mi valovi pobožajo noge in sva za trenutek ENO.

 Iz druge roke ali po poteh izgubljenih in najdenih predmetov

V Poreču me pot zanese v tole zanimivo starinarnico v nekem zapuščenem objektu. Že vstop je zanimiv, kot da vstopamo v dnevno sobo.

 

Zadaj je neke vrste atelje, predmeti pa naloženi iz vseh vetrov in obdobij. 

 

Tukaj so končale sablje, kristal in pribor propadlih meščanskih družin, čevlji, prti, slike itd. 

Podobe nekega minulega časa.

Najdem zanimive popisane prstane. Ko jih hočem plačat, najdem lastnika starinarnice, ki ravno obeduje vampe. Kupčijo skleneva kar med obedom. To je učinkovitost, hihi.

Motovun - mestece na hribčku

Leži na hribčku, kot orlovo gnezdo. Znano je po filmskem festivalu. Ob vznožju se tare turistov. Po zlizanih kamnih se povzpnemo na obzidje iz 15. stoletja. Povsod diši oz. smrdi po tartufih, ki so tukaj glavna prehrambena atrakcija. 

Analiziram svoje obiske kulturnih znamenitosti. 

Najprej si ogledam "big picture". Potem se posvetim podrobnostim in skušam podoživeti takratni čas. Lepo se me vedno dotakne. Vtis spravim v duhovno mapico z naslovom: Ne pozabi!

Šele potem je na vrsti fotkanje in zapisovanje. Da ne bi bila kot japonski turisti, ki sploh ne vedo, kje so bili, dokler si doma ne ogledajo tistih tisoč posnetkov...