Kavboj z razkužilom v roki

V okviru sobotne nakupovalne turneje gremo včasih v Ljubljanske mlekarne, da si nabavimo mlečne izdelke za čez teden. Na vratih stoji prijazni mišičnjak, najbrž nekdanji vunbacitelj v disco klubih, tak južne gore list in zelo jezičen. Po roki je ves potetoviran. Opazujem ga, kako se ogleduje v šipi in ker mu je dolgčas s pustimi nekupovalci brez adrenalinske akcije, zavrti stekleničko z razkužilom kot da ima v roki pištolo. Manjkajo samo še besede: Stoj ali streljam z razpršilom, če se boš hotel vtihotapit v Mlekarno mimo vrste… Ali pa znamenito besedilo iz Taksista: Are you talking to me?

Pomehkuženje in iskanje korenske čakre

Ste opazili, da se na TV oglasih pojavlja vse več otrok? Kot npr. pri reklami za Tuš, ko deklica reče: Bolj pri tleh so nizke cene. Ali pa pri Kinder surprise, ko deklica očka vpraša. Ali oblaki jokajo? Se mi zdi, da je to marketinška finta, ker se raznežimo ob pogledu na prikupnega dekliča ali mucka, ki igra na klavir. No, mene te poteze vedno ganejo.

Ganejo me npr. filmi z živalmi, kot Grivasti vojak, kjer je glavni motiv navezanost med angleškim vojakom iz Devona in njegovim konjem. Ta se zgubi na nikogaršnji zemlji med znamenitimi rovi v 1. svetovni vonji. Pri bezlanju naokrog se zapleza v bodečo žico in potem je ganljiv prizor, kako nemški in angleški junak skupaj rešujeta tega konja iz objema žice. Trenutek prijateljstva med dvema sovražnikoma, ker je skrb in ljubezen občečloveška lastnost.

Korona gor ali dol, mi smo spet vzpostavili jogo v živo. Na programu je kria joga, to aktiviranje in uravnavanje sedmih glavnih čaker. Korenska čakra je temeljna, povezuje nas z zemeljsko energijo. Za domačo nalogo dobimo stiskanje vaginalnih mišic in kot pridna učenka stiskam toliko, da sprožim bakterije ter vnetje mehurja. To vzamem kot stranski učinek tako pomembnega ozaveščanja koronske čakre in si rečem, da me eno takole vnetje že ne bo odvrnilo od zaznavanja sidrišča v zemlji, da me ne bo odneslo v nebo, kot se mi rado dogaja.

 Zadnja beseda

Cvetober intelektualk, ki paberkujejo o aktualnih temah. Milena je podeželski glas, trdna in malo robata. Svoja stališča zagovarja brez dlake na jeziku. Včasih gre res čez mejo, kot npr. ko je izjavila, da so ubogi sprehajalci psov, ker nimajo nikogar drugega, da bi se z njim sprehajali. Katarina je svobodomislena intelektualka, načitana in lucidna, mogoče malo preveč štrebarska in polna same sebe. Vida je še najbolj po mojem okusu, ker da v svoje izjave tudi srce in antropološko širino. Valentina je po vihtenju kuhavnic presedlala v vlogo voditeljice, ki dovolj suvereno usmerja barko treh tako različnih ženskih karakterjev. Včasih je oddaja zanimiva zaradi izbora dogodkov, ni pa da bi si jo redno ogledovala, da ne bi dobila “over dose” njihove pameti.

Motorka v glavi in Njena Afrika

Korona naveličanost. V glavi mi brni motorka, kot tistemu tipu, ki je protestiral pred parlamentov. Vse več je krvnih zločinov po Sloveniji. Po TV vsak dan prizori prebadanja rame z injekcijo. V nedeljo zvečer dobim povabilo na cepljenje. Čeprav sem se nanj prijavila, me kar v trebuhu stisne. Piše, da bo cepivo Asta Zeneca. V torek slišim, da je EMA objavila, da obstaja povezava med cepivom in krvnimi strdki. No, hvala lepa, s strdkom sem se že srečala in vem, kako dolgotrajno je zdravljenje. Šest mesecev injekcij v trebuh in marevan ter kontrole na 14 dni glede koagulacije krvi. Seveda odgovorni zatrjujejo, da je zdravilo varno, vendar je res sumljivo, da se enkrat ne priporoča za starejše, zdaj spet ne za mlajše. Joj, kakšna zmeda. Štrukelj pravi, da se učimo sproti, kakšen paradoks …Torej good-bye Astra Zeneca, bomo še malo počakali s cepivom.

Kar nekako sveže na omniprezentni korona sceni delujejo informacije iz drugačnega sveta. Npr., da se je poslovil princ Filip, vojvoda edinburški, “skala” kraljice Elizabete, kot sama pravi. Ker imam rada slikovite detajle, mi je bila všeč informacija, da je bil rojen na kuhinjski mizi na Krfu. Evo, kuharji iz Masterchefa, vidite, za kaj vse se lahko uporabi kuhinjski pult, hihi. Naj mu bo lahka zemljica po 73 letih napornega dela za britansko monarhijo.

 Literatura v glavi

Dva tedna sem se ukvarjala z romani svoje mentorice na Izrekanjih poezije, Gabriele Blatnik. V glavnem opisuje  odnose med črno in belo raso, ker je tudi sama poročena s črncem in ima z njim 2 creamy otroka. Kulturne razlike in pasti teh odnosov riše z izjemno tankočutnostjo in subtilnostjo. Govori o iskanju krhkega ravnotežja pri selitvah iz ene v drugo kulturo, o tujosti ter možnosti ali odsotnosti izbire … Bralec začuti, kako rada ima Afriko, kako opisuje njene vonjave in svetlobo, pa ljudi, ki so ujeti v svoje zgodbe …  V odnosu moški-ženska pa je  zelo težko preseči kulturne razlike, en člen je vedno, sicer v imenu ljubezni, vržen iz svojih korenin in potem pride počasi do erozije odnosov. Kako lep je tale stavek iz njenega romana Tri smrti: “Tiste svetlobe, ki sva jo čutila na začetku, ni več.” Vam zveni znano?