Bergdoktor versus prireditev na Kongresnem trgu za najboljše junake te zime

Prejšnji teden je Ljubljano obnorel obisk gorskega zdravnika. Pred Mercatorjem v Šiški se je zbralo kar 5000 oboževalk(cev)!! Ene mamke so mu spekle domače dobrote, mu podarjale copate in drugo šaro, imele solzne oči ob besedah, kako je lep in pristopen, drugi so s sabo prinesli celo zdravniške izvide?! Kaj si je moral misliti tale naš podalpski brat, ko je videl tako evforijo? Saj ne rečem, da je nadaljevanka slaba. Ima krasne posnetke zelenih travnikov in alpskih vršacev, gre za zgodbe običajnih ljudi in njihove bolezni, zdravnik je zelo zavzet za reševanje življenj … ampak vseeno, a je potrebna tako norenje za avstrijskim džekom? Je bil potreben obisk celo pri Pahorju? (ja, populizem ne pozna meja in predvolilni boj se že začenja).

Če po drugi strani pogledamo sprejem naših zimskih junakov na Kongresnem trgu, je bilo tam Slovencev le 1.000. Imamo najboljšo smučarko na svetu, z dvema kristalnima globusoma, na sprejem pa pride 5x manj ljudi.  To je nezaslišano! Pa vsi drugi naši smučarski junaki, čeprav letos niso imeli vrhunskih rezultatov. Vse leto so trdno delali in to je malo drugače, kot igrati pred filmskimi kamerami, kjer ti maskerke otirajo potno čelo in natakarice v dendlih strežejo vrčke piva.

Kam globoko smo Slovenci pokopali viveko - v sanskrtu pomeni razločevanje – med domačim in tujim, med odličnim in povprečnim?

In bodečo nežo dobi:

Angelca Likovič tudi tokrat ni razočarala. S svojim moralnim pridigarstvom si je pridelala Bodečo nežo za izjavo v oddaji Tarča, tema pogovora pa je bil splav. “Resnično vsak otrok je spočet z ljubeznijo, razen tisti, ki so posiljeni. So pa nekatere ženske posiljene, ampak tudi tem posiljenim ženskam je treba pomagati, da rodijo otroke, ker bodo potem srečne, tiste posiljevalce pa lahko kaznujemo, od ena do deset let zapora,” je takrat izjavila.

Da gre za problematično izjavo, so organizatorji utemeljili z besedami, da žensko postavlja na mesto stroja, ki ima nalogo in dolžnost, da rojeva otroke. “Edino to naj bi ženske tudi osrečilo, ne glede na okoliščine. Ta citat žali in ponižuje še posebej tiste ženske, ki so naredile splav,” so zapisali.

Tudi druga izjava Likovičeve je bila povezana s splavom, dala pa jo je v oddaji Dobro jutro. “Poglejte, kaj je Merklova v Nemčiji naredila, ker nima nobene reprodukcije, koliko ljudi iz tujine je potegnila. Mi se borimo za to, da bomo imeli naše potomce s slovenskimi koreninami, zato podpiramo vse mamice, da rodijo, tudi posiljene. Poglejte, drage moje gospe, če bi vaše mame naredile splav, vas ne bi bilo danes tukaj, tudi mene ne, zato sem jaz proti splavu,” je izjavila takrat.

Gre za izjavo, ki zanika ustavno pravico žensk z namenom širjenja etnonacionalistične propagande, so zapisali v utemeljitvi. “Žensko postavlja v vlogo maternice naroda. Poleg tega avtorica izjave na priljuden način nagovarja ženske, ki so zanosile, med njimi tudi tiste, katerih nosečnost je posledica hude spolne zlorabe, kot mamice, čeprav se vloga matere družbeno začne šele po rojstvu otroka,” so še dodali.

Sedem src Davida Levjesrčnega

V 101. letu strosti je umrl zadnji Rockefeller, ker mu je odpovedalo sedmo presajeno srce. Ja, če si bogat, si lahko omisliš kar sedem takih krvnih črpalk, vendar enkrat odpove tudi celo telo, ki se ga tudi za velike dnarje ne da zamenjati. Domišljiji dajem prosto pot in si predstavljam, da so bili med darovalci tudi revni moški in ženske, ki si najbrž niso predstavljali, da bo njihovo srce poganjalo telo takega bogataša. Zanj velja, da je kljub bogastvu ostajal ponižen in spoštljiv ter velik človekoljub.

Ne bom sodila, ker sveta bogatešev ne poznam. Vem, da je njihova filantropija povezana z željo po nastopanju in sončenju v soju žarometov. Številni bogataši, tudi slovenski, so adrenalinski zasvojenci. Drugi odbiti zbiratelji. Steven Cohen je denimo plačal osem milijonov dolarjev za razpadajoče truplo morskega psa!?

1%  najbogatejših ima več kot 99% preostalega prebivalstva in tako neravnovesje se mi upira. Iz tega se ne more roditi nič dobrega!

Ozvezdje Raka

Ime mi je Darja ….. 9 let od operacije raka na dojki.

Ime mi je Sabina ….13 let od operacije raka na jajčnikih.

Ime mi je Dejan …. 5 let od raka na prostati.

Ime mi je Majda …..2 leti po operaciji raka na pljučih.

Takole smo se pofočkali na onkološki skupini za samopomoč, kjer sem predstavljala Svitanja. „Končno sem med svojimi,“ si rečem in „tukaj nimaš kej blefirat.“ Ti ljudje so to že vse dali skoz in preživeli kot … zmagovalci. Najbrž vsak na svoj način (I did it my way) in vsak s svojo zgodbo. Ena gospa pove, da je zanjo rak kot mali podnajemnik, ki se je naselil v njeni sobici. Krasna prispodoba, ker je podnajemnik samo začasni gost, ki ga lahko vržeš ven. Druga pove, da ko ji je hudo, poje. Pogovarjamo se o tabujih, povezanih z rakom.

1. Da je boljš, da se o tem ne govori, ker so potem ljudje vznemirjeni in ne vedo, kako se odzvati.

2. Da če imaš raka, ne smeš zgledati v redu.

3. Da če je partner ali kdo drug v družini že bolan, ne moreš biti bolan še ti

4. OK, sicer imaš raka, ampak v službi moraš pa vseeno biti 100%.

Nato prisluhnemo ganljivi hrvaško pesmi Irene Letice Ćurčič, ki bi jo rada delila z vami:

Tebi divna koja ujutro nemaš što počešljati. Tebi lijepa koja ideš na desetu kemoterapiju, a boli te svaka kost. Svejedno ustaješ i ideš. Tebi hrabra koja gledaš svoje ožiljke kao trofeje zaslužene u pobjedi. Tebi sretna koja pjevaš veselo, iz svog srca, a razdiru te strahovi. Tebi nježna koja grliš svoje djetešce rukama utrnutim od Taxola, svejedno, ono osjeća majčin dodir i topi se od ljubavi. Tebi dražesna koja raširiš osmijeh jer ne želiš plakati. Tebi prekrasna koja nacrtaš obrve, svežeš maramu i izađeš udahnuti zrak punim plućima. Tebi ljepoto koja skrivaš svoje popucale vene od očiju svoje djece. Tebi nježna kojoj više ništa nije isto, kojoj je svijet obojen novim bojama. Tebi sestro ništa nije nemoguće.

Beseda nanese na poezijo Mile Kačičeve, ki je tako tenkočutno izlivala na papir svojo bolečino. Moč besede je vse: da izkričiš žalost, izrečeš hvaležnost in zapoješ visoko pesem Bivanju.

Ker me zadnje čase preveva simbolika ozvezdij, se mi utrne misel, da smo vsi del Ozvezdja Raka, poklicani, da nosimo svojo Davidovo zvezdo in da zaradi skupne izkušnje bolezni še svetleje svetimo na nebu!

Dobra žena Mirjane Karanović

Presunljiv film o povojni Srbiji, ki se začne in konča s podobo Mirjane. V prvem kadru je prizor, ko se gleda v ogledalu, z lepimi, simetričnimi prsmi. V zadnjem kadru leži v operacijski dvorani že uspavana za operacijo in sestre ji z razkužilom mažejo dojke, ker bo zaradi napredovanega raka imela mastektomijo. Šus v glavo, ki ga ne vidiš v zahodnih filmih. Tam rak vedno ostane za zaprtimi vrati in ne seže dlje od patetičnega poslavljanja od otrok ali predajanja skrbi zanje drugi ženski.

Spomnim se, kako me ženske, ki smo preživele raka na dojki, ob letnem pregledu prav tako stojimo do pasu razgaljene v sobici med sprejemno pisarno in ordinacijo in čakamo na klic onkologinje. Čakamo kot v vicah (med peklom in nebesi), da slišimo tolažilne besede, da smo ok, ali bog ne daj, da se je bolezen ponovila.