V okviru centra Darivaya me je pot speljala na vadbo Fit- Zlata leta. Vadbo torej, ki časti tretje življenjsko obdobje (kako smešno štetje, kot da sta prej prvo in drugi obdobje, kaj pa sledi potem tretjemu obdobju?) Takoj se spomnim na pesem Zorana Predina Bolj star, bolj nor. Še en korak naprej je : Bolj star, bolj živ. In glej ga zlomka, obstaja tudi knjiga s tem naslovom, ki jo je spisal Carl Honoré. S knjigo je želel, »da bi staranje zagledali v povsem novi luči. Da bi se ljudje premaknili od strahu do neke vrste razumevanja in optimizma, ki jim bosta pomagala izkoristiti življenje do same polnosti, pri vsaki starosti. Pravi izziv s katerim se soočamo ni staranje, ampak diskriminacija proti starosti. Moje prve tri knjige so uspele porušiti mit, da je hitreje vedno tudi bolje. Bolj star, bolj živ pa ruši mit, da je mlajše vedno tudi boljše. Prav tako upam, da bom zanetil širše javne razprave o odnosu do staranja. Če naj bi vsi imeli enake možnosti za boljše staranje, potem moramo na novo napisati pravila za vsa področja življenja, od delovnega mesta in izobraževanja, do kreativnosti in vseh socialnih služb ter zdravstva."
Manca Košir o knjigi Bolj star, bolj živ med drugim pravi:
»Knjiga poka od veselja pri naštevanju primerov pozitivnih praks in zgodb starostnikov, ki znajo živeti s smislom. Potrebno je negovati pozitiven pogled na svet in na staranje, kar nam podaljšuje življenje ter gojiti humor in se smejati.
Bomo upoštevali, a ne?
Pa smo že pri filmu Sanremo, ki prav tako govori o zlatih letih, tokrat bolj bivanjsko in čustveno, ko duh po Alzheimerju tava v megli občutij. In megla je dejansko stalno prisotna v naravi okoli doma starejših občanov, v katerem bivata glavna junak. Vse znano postaja neznano, vsak dan um na novo postavlja svet in odnose. Edina stalnica so oblaki, za katere glavni junak (odlični Sandi Pavlin) pravi, da jih s pogledom premika po nebu. Režiser s poetično pripovedjo oriše občutja ob izgubi spomina, skozi kopreno katerih prodirajo svetli žarki prijateljstva in ljubezni. Gre za stanje med starostjo in otroškostjo, ki se človeku vrača v obdobju, ko sam ne more več skrbeti zase.«
