Molk ni zlato, MS in Evrovizija

Miha Mazzini v svoji kolumni pravi, da je Slovenija dežela molka. Da so že naši predniki ugotovili, da je najbolje biti tiho. Tudi v zakonih se vse manj komunicira. Po raziskavi revije Brooks vam slab zakon podari 35 odstotkov več možnosti za bolezen in za štiri leta skrajša življenjsko dobo.

Zato je zame molk prekletstvo, pa naj človek molči iz opreznosti ali nemoči, da se odpre.

Neizrečene besede ostanejo v grlu, zato ima najbrž lep odstotek Slovencev zablokirano grleno čakro in od tu bolezni ščitnice.  Že v Svitanjih sem zapisala, da nas, dokler smo v polžlji školjki in kričimo na pomoč, nihče ne sliši. Zato moramo ven, na plano, povedati, izkričati, kaj nas mori, kje nas tišči. Na tem temelji celotna psihiatrija: imeti poslušalca, tolažnika, sočustvovalca. Že nek angleški dramatik je ugotovil: Na svet pridemo zlomljeni, zlepi nas edino lepilo sočutja.

Multipla skleroza ali propadanja na obroke

Še ena travmatična téma. V tem tednu je na moj jedilnik tale nesnaga prišla kar dvakrat. Namreč v filmu Črni kos in potem v švicarskem dokumentarcu. Gre za propadanje ovojnice živčnih vlaken, da počasi krniš in veneš, gibanje je vse bolj oteženo, potem ti prizadane še govor in ostaneš samo še bleda senca, da ne govorimo o psihičnem in fizičnem trpljenju, ki vse to spremlja. Prvi vidik bolezni si ti sam s svojim zavedanjem počasnega propadanja, drugi vidik so tvoji bližnji, ki vse to spremljajo. In takoj pride na dan vprašanje samodoločitve o prekinitvi trpljenja, ker imaš pravico, da dostojanstveno odideš.

Odlična Susan Sarandon se v filmu Črni kos odloči, da ne bo čakala faze, ko se bo spremenila v rastlino s cevkami v telesu. Mož je zdravnik in ji zmeša smrtonosni koktejl, ki ga bo popila naslednje jutro. Na predvečer  se zbere vsa družina, si pomeče vse prikrite resnice v obraz, se fajn nakadi in naje. In naslednje jutro popije napitek, obkrožena z obema hčerkama in možem. In potem zastor pade.

Malo manj filmatizirana je zgodba švicarskega para. Ob sta že v letih. On, nekdanji fotograf, je zaradi njene nega opustil fotografiranje in samo še skrbi zanjo. Jo oblači, umiva, češe, hrani. Poleti se v predelanem kombiju odpeljeta na počitnice v Grčijo. Vedno pozorno izbere pogled, ki ga bo imela skozi okno, ker je to ves njen svet. Zelo stvarno razlaga, da se je pač sprijaznil z njenim hiranjem in da ji v popolnosti prepušča, če bi se nekega dne odločila končati trpljenje. Zaenkrat sta še skupaj, druži ju neizmerna moč ljubezni, skrbi ga edino, če bo umrl pred njo…

Ne pozabimo, da je tretji primer nesebične pomoči naš Magnifico. Ala vam vera dečki in vsi partnerji, ki svoje življenje posvetite negi te in drugih usodnih bolezni počasnega hiranja!!

Evrovizija po Evroviziji

Sem pa zamešala,  ker sem mislila, da bo Šalehar komentiral na TV. Z “nabrito gospodično” je bil seveda na svojem radijskem mediju. Je bila pa Mojca Mavec na TV odlična komentatorka, z veliko spremljajočimi komentarji, tudi ravno prav duhovita in nabrita. To, da se naša odlična Ana Soklič ni uvrstila v finali, sploh ne bom komentirala. Zagotovo je bila Evrovizija zanjo dobra izkušnja, itak pa ima svojo samostojno glasbeno kariero. Pa tud Hrvati se niso uvrstili v finale, šlik šlak.

Kaj smo torej videli na letošnji Evroviziji? Odličen light show, ki so ga skupaj postavile kar 3 medijske hiše. Osvobajanje kompleksov, ko je malteška predstavnica vsemu svetu pokazala XXL stegna, norveški pevec pa snel očala in razgalil svoj očesni tik. Nizozemski temnopolti izvajalec je v svojo pesem vključil revolucinarne note o svojem narodu. Bilo je ogromno lepih ženskih teles, od srbskih Amazonk do azerbajžanskih Mata hari, lepotičke ala Marlyn Monroe, ki sploh ni znala peti, kar nekaj folklornih napevov (Ukrajina, Rusija), ponorelih rockerjev (Finska, Italija), lepih canzon (Švica, S Makedonija, Francija, Bolgarija). Pa ogromno šova, robotsko odsekanih gibov, stopicljanja v debelih podplatih po računalniško projecirani sceni. Zmagali so ragazzi di Italia. Po ponovnem poslušanje slišim, da je komad res energičen,  najbrž tudi vsebinsko udaren. Mi piace, ker sem po srcu še vedno rokerica.

 

Bi šla drugam pa neavem kam

 

Če ne veste, je to komad benda Alo!Stari, ki je skupaj z agencijo Sonček naredil tale narečni komad za reklamo.

Meni je navdih za razmišljanje o potovanjih, ki so me vsako leto vabila po svetu. Z Janom sva si želela v J Afriko v Cape town, pa v Rio de Janeiro in Kubo. Zdaj je pa jasno, da ne bova šla iskat koronice po svetu. Vsako potovanje je kot levitev stare kože pri kači, osvežilni skok v  vodo, polnjenje baterij z novim in neznanim. Vsakič se na novo definiraš, pozoveš na dan davne sposobnosti raziskovanja in orientacije. Zdaj se moram pač zadovoljiti z gledanjem krajev prek TV ekrana. To je kot hranjenje čez šipo, a je boljš kot nič. Korona mi je vzela potovanja, vzela objeme, ne more mi pa vzeti  “potovanja” po meni tako dragem gozdu in če ni drgač, objemanja borovcev. Ni treba daleč: na Rožnik, na Bokalce, proti Krimu.

Kocka, kocka daj povej, kako bom živel v štirikotni hiški tej

Na poti v gozd odkrijem tole nastajajočo škatlasto sosesko.

Baje bo šlo za ultramoderno zaprto četrt za bogatune po vzoru getov bogatašev v Dubaju. Vse bo ograjeno pred radovednimi pogledi sprehajalcev. Imeli bodo svoj golf in svoj bazen. Uau, škatlaste hiše za škatlaste ljudi. Have a good life, you box people!

Takoj si moram spočiti oči in se zagledati v zelene trave, da si izboljšam okus.

Bom šla pa s Šaleharjem na Evrovizijo

Čeprav cenim njegov iskrivi cinizem in intelektualizem, me pa tokrat v oddaji Kaj dogaja preseneti s svojo pojavo, ki ne izžareva nobenega šarma. Da slučajno tip ni začel že veneti, ker prihaja v tista nerodna leta krize srednjih let? Če je včasih pisal, kot sam pravi, da plača alimente in fasado, zdaj piše knjigo, v kateri pravi, da dela bilanco svojega življenja, ker je ta dobro (prvo  zaljubljanje v Fiesi, prva trava, prvi otrok)  že mimo. Iz prve roke vem (ker sem hodila na jogo z njegovo zelooo simpatično in slikovito vsaj 15 let mlajšo partnerko), da ko so pomerjali čeveljce za hčerko, ga je prodajalka ogovorila z deditom. To pa je moral biti udarec v njegov moški ego. Razmišljam, kako različne kriterije imamo ljudje glede zorenja in staranja. Jaz sem pri 46 letih, kot je zdaj on star, začela šele prav rasti, odpirala so se mi duhovna spoznanja, ker imaš takrat ravno prav izkušenj in modrosti, da se ti začne dogajati. Zato nikoli ne bi obžalovala teh let, čeprav začneš siveti in dobivati malo trebuščka ali podbradek in so "kao ta boljše stvari že mimo" …

No, pa nazaj k Mihi. Verjamem, da bo tudi z leti njegov duh ostal enako elastičen in da ne bo izgubil verbalne svežine. Že čez en teden bomo lahko o tem presojali, ko bo komentiral prenos za Evrovizijo. Je kar nekaj mutil, zakaj je sprejel to nalogo, ki mu je zoprna, ampak da bo že poguglal in v enem tednu postal strokovnjak tud za Eurosong in našo odlično izvajalko Ano Soklič. Tko kot je Lado Bizovičar postal strokovnjak za turbo folk Po Po Po Hofer ceni.😋