Nekaj meni najljubših stvari, ko mi srce kar razganja od lepote:
Pomladansko socvetje sadnega drevja:
Sončni zahodi:
Glasbeni komadi: Eric Satie, cvetlični duet, My favourite things, Sinnerman Nine Simone
Dobra poezija, npr. Kalil Gibran o Ljubezni:
Ko vas pokliče ljubezen, ji sledite,
čeprav je njena pot strma in težka.
In kadar vas vzame na svoje peruti,
se ji prepustite, čeprav vas utegne meč,
skrit med njenim perjem, raniti.
In kadar vam govori, ji verjemite,
četudi vam njen glas pretresa sanje,
kot vam veter pustoši vrtove.
In seveda ljudje, razsvetljeni ljudje, ki “v srcu dobro mislijo”. Tukaj mislim na vse kresničke, ki požrtvovalno svetijo v temi: od zdravilcev, jogi učiteljev, pravnikov, ki se borijo za pravično družbo, umetnikov, protestnikov, civilne družbe …
Vsi ti so “svetlobna gverila”, ki jo bomo morali mobilizirati, da preženemo strah in brezup, apatijo in depresijo, tèmo diktatorjev in morilcev …
Na podelitvi Oskarjev pa ni dolgčas
Če ste mislili, da ne bom omenila klofute na podelitvi, ste se zmotili. Čeprav mi je šlo kar malo na živce, da se je povsod govorilo le o tem. Je pa res, da je klofuta Willa Smitha v tej poštirkani in naparfumirani visoki družbi najdražjih toalet in omike precej šokirala. Nisem za agresijo, ampak včasih je pa treba tudi fizično udariti, ker je šel tale šou za vsako ceno res predaleč. Tudi osebno sem prizadeta, da se delajo norca iz alopecije, s katero imamo tudi v naši družini izkušnje. Pravijo, da se ne smeš pustiti izzvati, ampak res ne vem, kako se lahko žlahtno odzoveš na tako žalitev, ne da bi bil tudi sam nesramen. No, meni se je zdela gesta viteška, če je pa bila zaigrana, potem pa res ni vredna igralskega talenta Willa Smitha, ki ga zelo cenim.
V Kralju Richardu je res dober kot tečen in nepopustljiv oče in trener Venus in Serene Williams. Po drugi strani pa skrben in čuteč “butasti črnuh”, ki bistro preigra bogate belčke, ki furajo teniški biznis.
Marcel Štefančič bi rekel: ZA.
