ponedeljek, 22. november 2021

Kdo si upa na morje?

 

V izjemno težkem času, ko na TV vsak dan poročajo, koliko intenzivnih postelj je še ostalo na voljo, ko nekateri odkrivajo prenovljeno grobnico Rudolfa Meistra, ko se v Parlamentu odvija interpelacija proti Dikavčiči, ki po navedbah opozicijske poslanke ne bi bil dober niti za vratarja, ko cene živil in energentov letijo v nebo …

se vseeno odločimo, da bomo zapravili turistične bone 2020 in jo mahnemo na morje.

Vsako potovanje se začne s kovčkom

 


 

 

Lahko uporabimo kolo, sprehajalno palico, zrcalo za namišljeno potovanje



 
 


Zadane me lepota pogleda na modre širjave.

 

 

 

 

Cerkev Sv. Jurija je sicer zakljenjena z žično ograjo., a ko se približam, zaslišim angelsko petje. Joj, imam prisluhe? se mi je odprlo tretje oko ali uho? Ne, vrli duhovnik vzdržuje mistično vzdušje zamaknjenosti svojih vernikov.

Za vogalom ravno še ujamem zadnji sončni žarek


Potem najdemo prazno klopco v prvi vrsti


 

 

 

 

 

 

 

 

 

Bogato dogajanje na nebu. Vsakih 10 minut obzorje bolj krvavi. 




 

 

 

Kažipot kaže na vse strani. Bomo znali iti po pravi poti?

 



Potem je treba jesti/piti in v neki galeriji na tale nenavaden akt naleteti








Od akta pa k Belemu križu nad Strunjanom. Paradoksalni umetnik Marko Brecelj ga je leta 2002 ovil v alu folijo in zažgal. Ker beton ne gori, je ostal nepoškodovan.

Potem pa po kozji stezici navzdol do Mesečevega zaliva. Joj, kolk so visoke stopnice in joj, kako me bolijo kolena. A je vredno. Toliko časa sem si že želela videti ta posebni zaliv! Čeprav ni sonca (to je pač ostalo v Ljubljani, fuj in fej), je vzdušje enkratno. Po tleh zlizani prodniki, posušena debla, morje bonaca, sivo in tiho, pa tudi malo zlovešče. Vsake toliko se iz morja prikaže kakšno belo jadro ali iz daljave zasliši brnenje motorja, ker je morje redko brez obiskovalcev.

Na skali stoji igračka tigra. Oranžen kontrast na sivi skali. Kam gleda? Morda kaže na kraj, kjer je treba kopati za skritim zakladom. Joj, Darja preveč filmov gledaš …


 

Nazaj v naš apartma, ki ga vodi Rus, ki je že 4 leta v Sloveniji. Ni čudno, da je v sobi tako mrzlo, Rusi so navajeni na polarno podnebje. Šele ko spakiram našo prtljago, zagledam napis nad posteljo v spalnici, na katerem mi Buda sporoča:

What you think you become,

what you feel you attract.

Hvala Buda za tole modrost, ki je morala počakati čisto do zadnjega dneva, da jo dojamem.