Žepno izdajo drevesa-Bonsai kupim sredi novembra, da bi ga podarila Gei za rojstni dan v upanju, da bi ga njena 2 mačka pustila na miru, ker raste v tako majhni količini zemlje. Večjih rož namreč ne more imeti, ker je mačjim tačkam zelo všeč zemlja v rastlinskih loncih.
Osebno imam predsodke pred bonsaji, ker se mi zdi nenaravna, da veliko stvar tlačiš v majhen prostor. Kot je npr. tudi povijanje stopal Japonk za čim manjša stopala. Boli, ker ni naravano, da deblu ali kostem ne pustiš naravnega razvoja. To je najbrž moj bonsaiček tudi čutil, ker je bil vsak dan bolj plešast, dokler ni odvrgel svojega zadnjega listka.
„Moje umetne rože so crknile, ker se nisem pretvarjal, da jih zalivam. To je bila ena od tistih haiku šal, izgovorjenih v enem stavku, s kakršnimi je stand up komik Mitch Hedberg običajno izzval salve smeha. V mojem primeru, se nisem pretvarjala, da sem proti konceptu bonsaijev. No, jaz sem v tem življenju zaključila z njihovim gojenjem, Gea pa je pač dobila drugo “nerastlinsko” darilo.
Vrača se svoboda
Saj ne morem verjeti, da se po 23 meseceih kovidne psihoze vrača nenakšna nova realnost brez potrebnega kazanja PCT potrdil in drezanja v nos. Po 450 milijonih okuženih in 5 milijonih mrtvih po svetu, bomo sicer v zaprtih prostorih še imeli “nagobčnike”, drugače pa svobodno vstopali v banke, pošte, bencinske črpalke, kulturne prireditve, gostilne in tudi nočne lokale. 75.000 odmerkov cepiva je naša država zavrgla, ker jim je potekel rok, namesto da bi jih pravočasno podarila kakšnim afriškim državam ali npr., Haitiju kot najrevnejši ameriški državi, ki ji zgleda Big brother ne nudi dovolj pomoči.
Kaj nam je razkrila koronica?
Da je nekaj gnilega v deželi (slovenski) je bilo že prej znano. Pod korono je to samo še eskaliralo. Avtokratska vrhuška jo je zlorabila za demontažo demokratične države, od pravosodja, zdravsta, kulture in vse bolj se zdi, tudi naših turističnih biserov.
Družba, družina, prijatelji so se razklali na cepilce in anticepilce. Vse zdravstvene kapacitete so namenjene le kovidu, ostale potrebe nas pacientov so popolnoma zanemarjene. Naenkrat ni več potreben kontrolni pregled po operaciji strdkov v arterijah ali kontrolni pregled na Onkologiji. Veliko ljudi je ostalo brez osebnega zdravnika. Zdaj zadošča že fotka in potem v glavnem kar zdravniška sestra sama reši problem. Kam gre denar, ki ga vsak mesec pridno nakazujemo Zavodu za zdravstveno zavarovanje, dobimo pa samo pičle storitve?
Razprodaja naših teles
Kdo bo pozdravil vse psihične bolezni in stiske pri mladih?
Kdo bo odpravil posledice nevzdržnih in nenormalnih razmer zaradi kovida. Gospodarski cunami šele prihaja, ker so mali obrtniki ali zaposleni v dejavnostih, ki so bile vsaj 7 meseceve zaprte, ostali brez dela. Šolniki in medicinsko osebje gre na ceste, ker so se porušila razmerja v javnem sektorju. Dali so vse od sebe in zdaj upravičeno upajo na zasluženo plačilo. V predvolilnem času bomo spet dobivali predvolilne bonbon(iere), potem pa, potem …. bo pa spet več al manj isto. Zmagovita koalicija bo nastavila sebi lojalne kadre in za 4 leta zasedla dobro plačane stolčke v parlamentu. Hja, kaj pa mi, raja? Vse kar imamo na voljo so volitve ali pa da se sami vključimo v to umazano igro. Ja, pa ne pozabimo, zdaj imamo tudi Jonasa, ki pravi, da zdaj ima pa dost in da je teba nekaj spremenit … Srečno Kekec (Jonas)!!
Izrekanja pod belimi steklenimi oblaki
Spet izrekamo, duša poje in leti v nova obzorja. S slike nas gleda Tomaž Šalamun, iz bogate knjižnice, ki jo je zapustil kulturi pa veje vera v človeški um, v dosežke naše civilizacije.
Letošnja literarna mentorica je pesnica Barbara Korun. Iskrena, prvinska, nepotvorjena, naravna …
Nekaj koristnih navodil, če boste kdaj pisali poezijo:
Izogibajte se konceptom, kot so življenje, smrt, bog, srce. Raje s pomočjo pesniške govorice (metafore, alitercija, enjambement) izrazite svoja občutja, ki presegajo te koncepte.
Sprašujemo se, od kod pride navdih, zakaj pišemo. Eni radi odgovarjajo, drugi pa raje molčimo. Ker imamo raje mistiko in enigmatiko, ker nočemo da se poezija, kot visoka božja govorica, demistificira in razčara v kakšno veleumno definicijo.
NAJINI VODNJAKI
Telo je posoda
iz katere pijeva in jeva.
Včasih viri presahnejo.
Takrat živiva od hrepenenja.
je potrebna, da ti povem svojo zgodbo.
Iz vrča počasi točim misli in občutja
da se ne izgubi nobena zvezda na nebu
da ne ostane prikrita nobena tančica.
Ko se izpovem
stojim razgaljena pred teboj.
Potreboval boš tisoč in eno noč
da me boš razumel.
