Ste lačni ali siti ljubzeni ali kako nas otroštvo zanamuje za poznejše odnose?

Na nekem dušeslovnem pogovoru se je izpostavilo vprašanje, kako srečno ali nesrečno otroštvo vpliva na fizično in psihično zdravje in stabilnost odrasle osebe.

Prvi primer je otrok, ki ga starši zapostavljajo, mu dušijo samozavest, ga silijo, da igra vlogo pridnega in ubogljvega otroka. Drugi pa je primer srečnega otroštva, v katerem se otrok čuti varnega in potrjenega.

Oseba iz prvega primera pove, da so ji bile te boleče izkušnje izziv za delo na sebi in prevrednotenje vzorca iz otroštva. Ko je ozavestila svojo travmo, ji je naproti prišel reiki in še mnoge druge ezoterične prakse. Danes deluje uravnovešeno in mirno.

Oseba iz drugega primera pa je povedala ravno obratno zgodbo. Da je srečno, brezkonfliktno otroštvo ni pripravilo za izzive in razočaranja v življenju. Ker se ni zavedala, da so konflikti sestavni del življenja, je mislila, da je kaj narobe z njo in je šele zdaj, po toliko letih življenja z možem in otroki spoznala, da se je v življenju treba spopadati s težavami in da s tem rastemo.

Znano je, kako pomembno je naše otroštvo do 4. leta starosti. Otrok je kot pivnik in vsrkava odnose okoli sebe. Pod našo streho se od otroštva nabira ogromno čustev, dogodkov, spominov. Mnogo jih potlačimo, ker so boleči. A čeprav jih zaklenemo v deželo nezavednega, nas podzavest spremlja skozi življenje in vpliva na vsa področja našega življenja. Znati moramo ozavestiti 'kode', miselne koncepte in prepričanja, ki jih nosi globoko v sebi, da bi lahko razrešili pretekle izkušnje in se odvezali od njih. Samo tako lahko postanemo zrele in uravnovešene osebe, ki v svojem partnerju ne gledajo terapevta.

Noben partner ne more biti naš terapevt, ki nas bo ozdravil naših preteklih travm. Če na primer v otroštvu nismo bili dovolj ljubljeni, skušamo ta glad skompenzirati v partnerskem odnosu, kar lahko nevarno zamaja ladljico ljubezni (I've been there, I've done that). Odličen način odpravljanja travm iz otroštva je meditacija za celjenje notranjega otroka. Na jogi smo jo večkrat prakticirali in verjemite mi, da nas je veliko jokalo, ker iz podzavesti privrejo mnoga žalostna čustva. 

 

Notranja moč in optimizem sta neskončna vira zdravja in dobrega počutj. Treba je veliko žeht (Belo se pere na devetdeset), preden spravimo iz sebe vso to žalost, jezo in negativo ter odrastemo v uravnovešeno, stabilno in zdravo osebo. Najprej samo zase in potem za partnerja, otroke in širšo družino ter za vse druge ljudi …

Ampak se splača!!

O motivacijskih govorcih

Motivacijski govorci, hm hm. Sem kar malo skeptična, ko vidim človeka na odru, ki pali množico, ta pa mu navdušeno ploska. V mislih imam znamenitega govorca Smiljana Morija ali pa susbtilnejše govorke, kot so Ana Bučevič in Iza Login. Osebno mi je bila še najbolj všeč duhoviti nastop Sanele Banović in njena zamisel, da deli objeme.

Vsi govorci in govorke (o, smo že pri spolno občutljivi rabi jezika) širijo svoje znanje in izkušnje in (ponavadi ljudem brez lastne motivacije) vlivajo vero, da so lahko uspešni, samo če….npr. verjamejo v uspeh, brezpogojno zaupajo v manifestacijo, vizualizacijo želenega. Gre za to, da je govorec navdušujoč, in da potem, dokler je tvarina še topla, proda kakšen svoj izdelek.

Zdi se, da besede niso edini medij podajanja sporočila, ker obstaja tudi človek, Hrvat, ime mu je Braco, ki zdravi oz. motivira samo s pogledom, ki je poln harmonije in ljubezni. Za tako sprejemanje je pa res treba biti odprt za sprejemanje energije. Citiram odlomek Gregorja Kocjančiča,  iz Mladine, ki je bila na Bracovi  seansi v Monsu, ki se je je udeležilo 2000! ljudi:

 »Bracov poslovni model je briljanten. Kako bi mu lahko očitali, da laže, če sploh ne govori. Poleg tega organizatorje dogodkov strmenja v Bracove oči zavaruje nekakšno odkrito odklanjanje odgovornosti; če veruješ v Bracove supermoči, te bo ozdravil, če si skeptičen, morda ne boš začutil ničesar. Če tokrat nisi začutil ničesar in ti Bracov pogled ni spremenil življenja, pa poskusi naslednjič: Braco se v hotel Mons vrne že 14. januarja, vstopnina pa je zelo nizka, samo pet evrov.«

Ok, poznamo teorijo zakona privlačnosti po knjigi Secret:  oblikuješ željo, verjameš, da se bo izpolnila in vesolje ti jo izpolni, če ti je namenjeno in kakor ti je namenjeno.

Ali pa jaz pri svoji predstavitvi izkušnje o raku motiviram in navdušujem ljudi s svojim optimizmom?

Doslej sem nekako imela občutek, da po knjižnicah, medgeneracijskih centrih, skupinah za samopomoč samo pripovedujem svojo zgodbo, ne da bi želela pustiti bolj odločilen pečat na obiskovalcih. Letos pa sem se po nekajmesečni pavzi predstavitve svoje zgodbe učencem Srednje zdravstvene šole zavedla, da jih želim motivirati, da mi ni vseeno, če  ravnodušno strmijo vame in ne sodelujejo z vprašanji … Vidiš Darja, tudi ti boš morala oblikovati željo vesolju, če želiš spremembo. Ali pa bi mogoče šla k Bracotu, ki v sedemminutnem skeniranju s pogledom obdela celotno dvorano 2000 ljudi?? 

Moji dragi bralci in bralke, Braco vas že gleda s slike. A že kaj čutite mir in harmonijo?

ZUNAJ IN ZNOTRAJ

ZUNAJ en sam kaos. Luna, Sonce, Saturn, Merkur in Pluton se prerivajo v vesolju in mi v duši povzročajo trenja med čustvi in mislimi. Že dva dni se počutim kot na gugalnici, ki jo premetava gor in dol. Saturn je planet discipline, pa tudi opozicije. V moji natalni karti je v prvi hiši in v znamenju škorpijona. Trenutno je v konjukciji s planetom transformacije Plutonom, zato ni čudno, da se v meni bijejo notranji boji.

Tudi zunaj en sam kaos. Avstralija je v objemu megapožara in zdaj se prerekajo, ali so za to krivi požigalci ali podnebne razmere. Najbolje bi bilo krivdo pripisati požigalcem, da ne bi bilo treba  priznati človekove odgovornosti za podnebne razmere in odločneje ukrepati za zaščito okolja.

Po Brexitu še Meghan+Harry brexit. Vsak izstop pomeni trganje vezi in potrebo po gradnji novega. Tipčka se mi zdita kar faci, da sta se upala postaviti nasproti kraljevi družini, ki je na Otoku alfa in Omega vsega. Domorodci si mislijo, da je zdaj je tale Meghan, ki sploh ni Angležinja (oh, my God!) temnopolta in še ločenka po vrhu - zmešala našega Harryja, da se mora sam spopadati s posledicami te ločitve, sama pa odpotovala v Kanado h sinu Archie-ju! Par si pač želi osvoboditi pritiska paparazzev in zadihati v svobodnem svetu Severne Amerike, kar je popolnoma razumljivo. Samo še kraljico je treba prepričati o tem. 

Si morete misliti, kako so Britanci ažurni, v Muzeju voščenih lutk so skulpturi Meghana in Harryja že umaknili od kraljice in princa Philipa, ker si niti v vosku ne zaslužita biti v njihovi bližini!

ZNOTRAJ

Okušam dobrote reikija. Za tiste, ki ne veste, kaj je to, reiki je univerzalna energija, božanska moč ljubezni in modrosti. Je starodavna modrost zdravljenja s polaganjem rok. Pravijo, da smo nekoč vsi imeli to sposobnost, ki pa smo jo zaradi odtujevanja od našega vira, izgubili. Deluje tako, da zvišuje vibracije vsemu, s čimer prihaja v stik in postopoma usklajujej z vibracijami univerzalne življenjske energije. Ko položim roke na telo, je kot bi se krogi zdravilne energije širili iz rok, na celotno telo. Inteligentna energija sama ve, kje so blokade in kaj mora zdraviti. Stanje je podobno globoki meditaciji ali pa transu, okoli mene poljejo rožnato vijolične barve in vse je dobrota in ljubezen. Hvala ti reiki in hvala moji učiteljici, da me je posvetila v ta čarobni in subtilni svet!

Okušam pa tudi dobrote prelepe poezije perzijskega pesnika in učenjaka Rumija. Za pokušino tale verz iz zbirke Zakladi duše:

***

Srce je čoln svetlobe,

ki pluje na morju bolečine.

Potem, ko je stokrat postalo mučeništvo,

je postalo vojščak.

Ljubim valove tega oceana.

Na njih sem pojedina in žrtev.

***

Luna je prejela svetlobo zato,

da se ljubkuje z nočjo.

Vrtnica je dobila vonj,

da s trnom kuje zaroto.

Kaj imajo skupnega novo leto, urgenca in pečen piščanec

Letošnje novo leto se je tiho prikradlo v moje življenje. Morda zaradi nezimskega vremena ali pa maminega zdravstvenega stanja nisem imel občutka, da je pred vrati. Od Božiča do Silvestra so se vrstila praznična kosila in večerje, gužvanje v komercialnih centrih, polnjenje hladilnika, peka peciva, krašenje prave smrekice, ukradene na poti v Krim (upam, da gozdni čuvarji tega ne berejo, hihi). Sama s sabo sem bila na krajših sprehodih po lepi iški naravi in v meditaciji. Odnosi s preostalimi pa bolj tako tako, ker so bolj znanci kot kaj drugega.

Za vogalom me je pa čakalo presenečenje. Sestra me popoldan na Silvestra pokliče, da peljejo mamo na urgenco, ker ima slabe krvne izvide. Ob pol petih sem na IPP-ju. Gledam to mojo upešano ženičko, ki so jo same modre oči, ki nekako prazno zrejo v svet. Dostikrat jih za nekaj časa zapre, kot da je utrujena od tega sveta. Besedne komunikacije ni več. Prijateljica zdravilka prevzema komunikacijo z njeno dušo in mi prijazno ponudi pomoč, da ji bo stala ob strani. To me pomiri in poteši. Znajdem se v dvojni vlogi hčerke v tem fizičnem svetu, ki trpi ob odhajanju starša, in vsevedne duše, ki ve, da umre samo telo.

Ko mamo pokličejo v ordinacijo, gre lahko z njo samo en član. Sestra mi prepusti mesto. Ob steni je stol, kot v zaporniški celici, in gledaš 3 metre oddaljeno posteljo, čakajoč na Godota (pardon zdravnika). V daljavi že odmevajo petarde in rakete. Madona, saj res, novo leto prihaja. Nebo mi pripravi prekrasen pogled. Je nebeško modro z belimi puhastimi oblački, kot na Magrittovih slikah. 

Doktor predpiše kalij in antibiotike. Mamo odpeljejo še na slikanje pljuč in s sestro oddideva domov, praznovanju naproti?!

Prihaja presenečenje št. 2. Jožeta začne zvijati srce malo pred polnočjo. Nekako še prebije noč doma in naslednji dan, vendar se bitje srca ne umiri. Jan in Gea prihajata iz Ljubljane na novoletno kosilo. Damjan je že itak omagal z virozo. Čim prispeta v Iško, Jan odpelje Jožeta na urgenco, ker se stanje poslabšuje. V pečici je nadevan piščanec. Z Geo ostaneva sami z njim. Eto, to so bili moji novoletni prazniki!

  

Post scriptum: Mamo so potem še isto noč prepeljali nazaj na Bokalce. Stanje se ji je malo popravilo. Tudi Jožeta so z »likalniki« spravili k sebi, vsaj za nekaj časa. That's life. A je kdo rekel, da bo lahko?